Leta 2009 je Gino Paoli obiskal Tržič in hišo v ulici Via Roma, kjer je bil rojen. Hiša je bila last njegove tete. "Ko jo vidim v tako razapadajočem stanju, me globoko boli," je takrat dejal Paoli, za katerim žalujejo tudi v Tržiču.

Italijanska medijska hiša Rai se od Paolija poslavlja s posebnimi programi na televizijskih in radijskih omrežjih. Je avtor številnih najlepših italijanskih popevk, kot so Senza fine, ki jo je leta 1961 napisal za lani preminulo pevko Ornello Vanoni, hit iz 60. let minulega stoletja, ki ga je prepevala italijanska pevka Mina, Il Cielo in Una Stanza, Che Cosa C'è iz leta 1963 in istega leta še Sapore di Sale, s katero se je zavihtel na vrh italijanskih glasbenih lestvic, ter Quattro Amici z letnico 1991.

S pesmimi, kot sta Sapore di sale ali Il cielo in una stanza, je bil Paoli uspešen tudi na mednarodni ravni. Številne pesmi je pisal tudi za druge velike italijanske pevce, kot sta Gianni Morandi in Franco Battiato. Njegova Senza fine je postala ena največjih klasik italijanske zabavne glasbe. Ob koncu svoje kariere se je vse bolj posvečal jazzu. Petkrat je sodeloval na Sanremu, a nikoli zmagal.

Preizkusil se je v politiki in bil leta 1987 na listi Komunistične stranke Italije izvoljen v parlament. Po enem mandatu se je njegova politična kariera končala.

Poročen je bil dvakrat, najprej z Anno Fabbri, nato se je leta 1991 poročil s Paolo Penzo. Skupno ima pet otrok. V 60. letih minulega stoletja je imel razmerje z Vanoni in igralko Stefanio Sandrelli. Slednja je bila takrat še najstnica. Plod njune zveze je igralka Amanda Sandrelli.

11. julija 1963 naj bi si Paoli poskušal vzeti življenje s strelom v srce, a naj bi naboj zgrešil vitalne organe in ostal zagozden v srčni ovojnici, od koder ga ni bilo mogoče odstraniti. Ta dogodek, o katerem se v teh dneh po smrti velikega kantavtorja veliko govori, je za zmeraj ostal ovit v tančico skrivnosti.

V drugi polovici 60. let se je začelo daljše obdobje Paolijeve poklicne in osebne krize, zaznamovano z odvisnostjo od alkohola in drog. Na glasbeno prizorišče se je vrnil v 80. letih, ko je posnel album, ki ga j posvetil svojemu prijatelju, pesniku Pieru Ciampiju, Ha tutte le carte in regola, leta 1985 pa je sledila tudi vrnitev na glasbene lestvice s skladbo Una lunga storia d'amore.