"Tisti, ki so živeli pred mano, so zbežali, tako da sem od stare ekipe v četrti ostal samo jaz," se otroštva spominja Koprčan Rudi Pavlič. "Mama je umirala in otroštvo sem preživljal na Giardinettu sam. Iz vrtca sem bežal nazaj na ta trg, zato sem dneve preživljal tam," razlaga Pavlič. "Danes je ob prenovi Giardinet' videti slabše kot takrat. Parkirišče in asfalt nimata kaj iskati tukaj," je kritično ocenil novo podobo četrti.

Njegov vrstnik Franko Koren pritrjuje, da je bil prostor nekdanjega Giardinetta v 60. letih prejšnjega stoletja srce mesta. "Igrali smo se obrtniki, delavci in profesorji, vsi smo sobivali enotno. Danes vidimo le degradacijo najlepšega parka," je dejal. "Iz naše sredine so zrasle znane osebnosti. Igrali smo se z bodočimi doktorji iz družine Marušič, politiki iz družine Juri, državnim prvakom v motoristiki Adrijanom Bernetičem ter glasbenikoma Jadranom Ogrinom in Tuliem Furlaničem," je dodal.

Četrtne fešte niso le druženje

Četrtne fešte pomenijo več kot zgolj druženje, saj domačini skoznje ohranjajo mestno dušo. Organizatorji so za oživitev 11 zgodovinskih četrti zasnovali niz šestih fešt. Na vsakem dogodku združijo prebivalce dveh sosednjih četrti, ob koncu pa še zaključno slavje.

Mirella Baruca, avtorica knjige "Štorije sz škrinje", na teh druženjih predstavlja prepoznan obraz. V njenih pripovedih oživijo številni koprski obrazi - od Titovega osebnega natakarja in gostov prve kavarne, ki je imela mize na drevesu, do udeležencev prve množične tombole v mestu.

"Zgodba se je začela na domači ulici ob klepetu s sosedami. Ko sem začela pisati v narečju, so v pripovedi prihajali drugi ljudje in delili dragocene fotografije in spomine," opisuje svoje delo Baruca. "Ljudje mi pišejo pisma in ko to bereš, čutiš, kot bi nekdo zlil dušo na papir. To me močno gane," še pojasni zbiralka spominov.

Idejo za četrtne fešte je pred štirimi leti zasnovala docentka doktorica Neža Čebron Lipovec, ki je navdih črpala iz čezmejnega prostora. Pri snovanju ideje je sodelovala tudi z Baruco, na feštah pa vodi oglede po mestu.

"Navdih mi znova predstavlja tržaška četrt Svetega Jakoba, kjer prebivalci sami organizirajo dogodek 'Campo Libero'. Zmenijo se za hrano, imajo izmenjevalnico oblek in drevo želja. Predvsem pa preživljajo čas skupaj, kar predstavlja naše glavno vodilo," je pojasnila Čebron Lipovec. Skozi takšno druženje someščani lažje prepoznajo, kaj jih povezuje.

Zgodba dobi tudi uradni okvir

Zgodba je dobila uradni okvir, ko so na koprski občini prepoznali potencial te skupnostne ideje ter pobudo vključili v širši čezmejni projekt Terra Gothica Incognita, ki ga sofinancira evropski program Interreg Slovenija - Hrvaška. S tem sodelovanjem so snovalci dobili potrebna finančna sredstva za uresničitev dolgoletnih želja o oživljanju rajonov.

Za izvedbo fešt in terensko delo na koprski strani letos skrbi Neodvisni obalni radio pod vodstvom urednika Tonija Bračanova. Za obiskovalce so zasnovali bogat program. Na voljo so vodeni ogledi in spominski sprehodi, kjer spoznavajo znamenitosti posamezne četrti. Prirejajo tudi arhitekturne delavnice in predvajajo lokalne filme. Dogajanje uspešno povezujejo domača hrana, pijača, pristno sosedsko druženje in glasba.

"Ko smo prevzeli projekt, sem se vprašal, ali je sploh kdo vprašal sosede, kaj si želijo. Zato smo se takoj povezali z lokalnimi prebivalci in pri snovanju programa izhajali iz njihovih želja," je povedal Bračanov.

Ugotavlja, da prebivalci z množično udeležbo kažejo željo po nadaljevanju druženj. "Sosedom smo uspešno dokazali, da skupni premiki prinašajo rezultate. Kjer prebiva volja, tam obstaja pot, za nadaljevanje projekta pa nujno potrebujemo posluh občine," je še povedal Bračanov.