Motnje v oskrbi z električno energijo so prizadele tudi na tisoče prebivalcev sosednje regije Zaporižja, vendar je bila tam oskrba z elektriko medtem že obnovljena. Rusija je v zadnjem času okrepila napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, z namenom ohromiti oskrbo z energijo v času ostre zime. Predsednik Volodimir Zelenski je takšna dejanja označil za "norčevanje" in znova zaprosil za zahodno podporo.

Ukrajinsko ministrstvo za energijo je sporočilo, da bolnišnice, vodni sistemi in druge ključne storitve v regiji Dnipropetrovsk delujejo z rezervnimi sistemi. Prebivalce so ob tem pozvali, naj omejijo porabo električne energije, da bi preprečili dodatne obremenitve elektroenergetskega omrežja, piše BBC.

Največji zasebni energetski ponudnik v državi, DTEK, po besedah njegovega izvršnega direktorja že dalj časa deluje v stalnem kriznem režimu zaradi ruskih napadov na omrežje. Večina Ukrajine se pozimi sooča z dolgotrajnimi izpadi elektrike. Direktor DTEK-a Maksim Timčenko, podjetja, ki oskrbuje 5,6 milijona prebivalcev, je dejal, da so napadi tako pogosti, da "preprosto nimajo časa za obnovo".

Ob približevanju četrte obletnice ruske obsežne invazije je Timčenko poudaril, da Rusija energetsko omrežje njegovega podjetja napada v valovih z droni ter manevrirnimi in balističnimi raketami, zaradi česar se podjetje sooča z velikimi težavami pri zagotavljanju stabilnega delovanja.

Zelenski je poudaril, da takšni napadi nimajo nobenega vojaškega smisla, saj so usmerjeni proti energetskemu sektorju in infrastrukturi, kar ljudi pozimi pušča brez elektrike in ogrevanja. Ukrajince je pozval, naj ostanejo odporni proti poskusom Rusije, da bi zlomila državo, in dodal, da mirovni pogovori ne smejo pomeniti zmanjšanja zahodne pomoči pri zračni obrambi Ukrajine.

V tem tednu je Zelenski opravil diplomatsko turnejo, v okviru katere se je srečal z zavezniki iz tako imenovane koalicije voljnih ter z mirovnima odposlancema ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem.

Po torkovih pogovorih v Parizu sta Združeno kraljestvo in Francija podpisali izjavo o nameri, ki predvideva napotitev vojakov v Ukrajino, če bo dosežen mirovni dogovor. Moskva je ob tem opozorila, da bi bile tuje sile v tem primeru "legitimna tarča".

BREAKING: Major blackout in southeastern Ukraine. russia’s strikes have knocked out power almost entirely in the Dnipro & Zaporizhzhia regions as deep winter is in the forecast. Critical infrastructure is on emergency backup, mobile networks are failing, and heating systems are… pic.twitter.com/uVngv0Howr

— Liberty Ukraine Foundation ???????????????? (@LibertyUkraineF) January 8, 2026

Dan pozneje je Zelenski dejal, da mu evropski zavezniki niso dali trdnih zagotovil, da bi Ukrajino zaščitili v primeru nove ruske agresije. Kljub temu je izrazil prepričanje, da bi se vojna lahko končala v prvi polovici leta 2026.

Ob odprtju ciprskega predsedovanja Evropski uniji, ki bo trajalo naslednjih šest mesecev, je poudaril, da so pogajanja z evropskimi partnerji in Združenimi državami vstopila v novo fazo, ter izpostavil, da mora imeti Evropska unija osrednjo vlogo pri morebitni mirovni rešitvi.

Ameriški predsednik Donald Trump vodi prizadevanja za končanje vojne. Njegovi predlogi, ki so jih Ukrajina in evropski zavezniki dopolnili, predvidevajo ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji na območjih na vzhodu države, ki jih Moskva trenutno še ne nadzoruje.

Pogajanja se osredotočajo prav na ta vprašanja, ki jih je Zelenski opisal kot zadnjih deset odstotkov dogovora. Ukrajina je doslej zavrnila predajo ozemlja Rusiji, morebitni dogovor pa bi moral dobiti tudi soglasje Moskve.

Ruski predsednik Vladimir Putin ni pokazal pripravljenosti na popuščanje pri svojih zahtevah po priključitvi celotnega industrijskega vzhodnega območja Donbasa. Njegove sile so v zadnjih mesecih na bojišču počasi, a vztrajno napredovale.