Z letošnjim letom je začela veljati ureditev, po kateri podjetnik, ki zapre normirani espe, pet let ne more ponovno vstopiti v sistem normiranih odhodkov. Ukrep je močno prizadel predvsem tiste, ki dejavnost opravljajo sezonsko ali projektno – od sobodajalcev in kmetov do kulturnikov in malih podjetnikov. Ti so bili do zdaj vajeni, da so dejavnost po potrebi začasno zaprli, po novem pa jim ostaja le možnost odprtja navadnega espeja, ki je davčno precej manj ugoden.

Prav ta omejitev je po navedbah Svobode postala sporna. Predsednica odbora DZ za finance Andreja Kert je potrdila, da so v koaliciji odprli razpravo o spremembah. "Zaznali smo, da petletna omejitev predstavlja anomalijo. Zaradi peščice tistih, ki izkoriščajo sistem, ne morejo biti kaznovani vsi, ki pošteno delajo," je poudarila poslanka Svobode.

Podrobnosti še niso javne, a po informacijah Forbes Slovenija je osnutek zakonskih sprememb že v pripravi.

Andreja Kert, predsednica odbora DZ za finance

Milejša varovalka namesto prepovedi

Po predlogu, ki kroži v neuradnih osnutkih, bi petletno prepoved odpravili in jo nadomestili z milejšo varovalko. Zavezanec bi lahko izstopil iz sistema normirancev in se vanj ponovno vključil že v istem davčnem letu, če v vmesnem obdobju ne bi presegel sorazmernega dela letnega prihodkovnega praga.

Za polne normirance ta znaša 120 tisoč evrov letno, kar pomeni 10 tisoč evrov na mesec. Če bi podjetnik iz sistema izstopil za štiri mesece, bi v tem času lahko ustvaril največ 40 tisoč evrov prihodkov. Če praga ne bi presegel, bi se lahko znova vključil v sistem normiranih odhodkov. Enaka logika naj bi veljala tudi za kmete in člane kmečkih gospodinjstev.

Spremembe naj bi veljale že za davčno leto 2026, tudi za tiste, ki zaradi zdajšnjih pravil niso mogli biti normiranci.

Boštjančič je vztrajal pri strogem režimu

Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, so doslej vztrajali pri strogem režimu. Kot so pojasnjevali, je bil cilj omejiti zlorabe sistema, namenjenega predvsem podjetniškim začetnikom. "Nihče podjetnikom ne preprečuje poslovanja, spreminjajo se le pogoji za ugodnejšo davčno obravnavo," so poudarjali in dodajali, da je osnovni način obdavčitve še vedno obračun po dejanskih prihodkih in odhodkih.

Kritiki pa opozarjajo, da navaden espe za številne z manjšimi prihodki pomeni hitro izgubo ekonomske upravičenosti dejavnosti.

V Svobodi zdaj očitno priznavajo, da je bila poteza prestroga. Če bodo spremembe sprejete, bo to pomenilo umik od ene najbolj spornih davčnih novosti tega mandata in delno razbremenitev malega gospodarstva, ki je na posledice opozarjalo že ob sprejemanju zakona.