Navzoče je nagovorila rektorica Univerze na Primorskem (UP), prof. dr. Klavdija Kutnar in predstavila ključne dosežke projekta GDI UP v okviru novo sprejete Srednjeročne razvojne strategije Univerze na Primorskem 2025-2030,  ki prinaša nove razvoje usmeritve, in sicer:

- prevzem vodilne vloge Univerze na Primorskem (UP) kot ustvarjalke znanja v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem okolju na področju Novega evropskega Bauhausa (NEB),
- krepitev vloge in delovanja UP pri razvoju strateškega partnerstva Evropske univerze Transform4Europe (T4EU),
- strateški razvoj študijskega programa medicine,
- razvoj ekosistema mikrodokazil,
- krepitev uporabe umetne inteligence in procesov za digitalno preobrazbo za namen digitalizacije ter razvoj inovativnih pristopov k delu na področju izobraževanja za učinkovit digitalno podprt izobraževalni sistem,
- zagotavljanje ustreznih kompetenc za digitalni in zeleni prehod (trajnost) za poklice prihodnosti ter dosego družbe 5.0,
- preoblikovanje vseh področij delovanja UP v skladu z načeli trajnostnega razvoja.

Trije pilotni projekti so se osredotočali na kurikularno prenovo sedmih visokošolskih strokovnih študijskih programov na UP z namenom podlage širše nacionalne reforme za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0. Razvit je bil novi visokošolski študijski program Inovacije v lesarstvu za trajnostni razvoj, ki zasleduje interdisciplinarnost in inovativne metode poučevanja vključno z mobilnostnim oknom v tujini.

Prav tako je bil v okviru projekta vzpostavljen ekosistem mikrodokazil. Izvedenih je bilo več kot 340 vseživljenjskih izobraževanj ter vključenih več kot 5.200 udeležencev. Dobro sodelovanje z institucijami iz okolja in širše daje navdih in zagon za razvoj novi krajših izobraževanj in usposabljanj, ki so ovrednotena s kreditnimi točkami po evropskem prenosnem kreditnim sistemom ECTS.

V okviru projekta je UP okrepila tudi Center znanosti UP z razvojem dodatnih vsebin zelenega prehoda in Karierni center UP preko vzpostavitve Alumni pisarne UP, dodatno pa je ustanovila dva nova univerzitetna centra, in sicer: Začetno vozlišče Akademije Novega evropskega Bauhausa za trajnostno grajeno okolje z obnovljivimi materiali (NEBAP Hub) in Center za odgovorno umetno inteligenco (CeResAI UP), ki predstavlja osrednjo organizacijsko enoto za interdisciplinarno, trajnostno in etično delo na področju umetne inteligence.

Podrobneje je CeResAI UP predstavil vodja, dr. Ernest Ženko, ki je o vlogi umetne inteligence na družbo izpostavil: "Odgovornost vsakega posameznika, je se vprašati, kaj počnem, ko uporabljam UI, in kakšne so posledice. Ali se zavedamo, koliko električne energije in vode se ob tem porablja. Posledica se kaže tudi v hitrih družbenih spremembah in vprašanje je predvsem, ali je smiselno v vsakem trenutku in povsod uporabljati ta orodja, ker kakor opažamo, se velikokrat izide, da te dileme ni in, da smo v uporabo teh nekako prisiljeni. Po drugi strani se pri delu s študenti pojavlja strah, da ne moremo te uporabe več nadzorovati, ker tiste načine dela, ki smo jih poznali že stoletja, recimo pisanje, branje, mogoče niso več dovolj in težnje po novih pristopih našega dela postajajo čedalje večje." Poslanstvo centra je opisal kot razvoj umetne inteligence v skladu s človeškimi potrebami, vrednotami in dobrim počutjem ter spodbujanje sistemov UI, ki odražajo trajnost, vključenost in preglednost ter spoštujejo človekove pravice in družbene vrednote.

Sledilo je predavanje prof. dr. Markusa Kneerja z Univerze v Gradcu z naslovom Value Forks - The Hard Problem of AI Alignment in nadvse zanimiva predstavitev primerjav o vrednotah človeka in umetne inteligence, pri čemer je prof. dr. Kneer poudaril: "Cilj je zagotoviti, da se odločanje umetne inteligence ujema s tem, kar mi kot ljudje štejemo za dragoceno. Vendar pa lahko pri tem nastopijo zapleti. Včasih želimo, da umetna inteligenca maksimira neko vrednoto, ki se razlikuje od tiste, ki bi jo v isti situaciji postavili v ospredje, če bi odločitev sprejemal človek. To ustvarja dilemo: ali naj umetna inteligenca v dveh enakih situacijah ravna tako, kot bi ravnal človek, ali pa naj sledi drugačni logiki, ki maksimira neko drugo vrednoto – na primer pravičnost namesto koristi."

Popoldanski del pa se je nadaljeval s predstavitvami prispevkov projekta GDI UP in konference Lastovke UP 2025 s strani UP visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev. V dveh vzporednih sekcijah je bilo predstavljenih skoraj dvajset prispevkov na temo vključujočega, trajnostnega in digitalno podprtega visokošolskega izobraževanja.

Intervju z umetno inteligenco o laganju: prof. dr. Lia Lola V. Kotnik, UP Fakulteta za humanistične študije (FHŠ)

Predstavitev je ponudila vpogled v raziskavo treh nestrukturiranih intervjujev z modelom ChatGPT-4 in skušala odgovoriti na vprašanje, ali umetna inteligenca – natančneje ChatGPT-4 – zna lagati ter ali lahko laže bolje od ljudi. V prvem intervjuju je bilo osrednje vprašanje: "Ali zna ChatGPT lagati?" Model je odgovoril, da nima namena lagati, a priznava možnost programiranega laganja. To prof. dr. Lia Lola V. Kotnik pojasnjuje kot epistemološki paradoks umetne inteligence, saj se ta sklicuje na resnico, hkrati pa priznava možnost zmote – torej resnico razume kot rezultat programiranja, ne kot notranji imperativ. Drugi intervju se je osredotočil na vprašanje: "Kako ChatGPT razume odprto laž?" Model je odgovoril, da koncepta odprte laži še ne pozna in jo definira kot "laž o očitnem – brez prekrivanja". Povezuje jo z erozijo zaupanja in normalizacijo neresnic. Tretji intervju pa je obravnaval vprašanje: "Ali je Donald Trump lažnivec?" ChatGPT je sprva pokazal zadržanost, nato pa podal priznanje, da je Trump lažnivec pri čemer prof. dr. Kotnik opaža, da se UI izogiba natančnejšemu označevanju.

Pri tem je raziskovalka izpostavila: "Trenutno v različnih znanostih še vedno prevladuje stališče, da umetna inteligenca (UI) nima človeške volje, zavesti in namere ter da (še) ne zna lagati. Vprašanje pa je: bomo sploh vedeli in izvedeli, ko bo UI to sposobna početi? Vemo, da UI halucinira, potvarja, se moti in se opravičuje za napake. A ko se zmoti, ne vemo, kaj je v ozadju – ali gre za pomanjkanje virov ali kaj drugega. Ko bo UI sposobna namernega zavajanja, kakšne bodo posledice za družbo, ki jo že označujemo kot postintelektualno, postetično in poepistemično? To pomeni družbo, v kateri dejstva izgubljajo pomen, resnica pa postaja irelevantna – ali celo moteča. Menim, da so takšna vprašanja vse bolj relevantna. Pri tem me še posebej skrbi, kdo nadzira in usmerja razvijalce umetne inteligence – kdo odloča, kakšno vsebino naj ta ustvarja."

Predstavljeni so bili tudi trije projekti, ki naslavljajo vprašanja vključevanja temeljnih vsebin računalništva in informatike v vzgojnem izobraževanju:

- B-RIN: razvoj temeljnih vsebin računalništva in informatike v vrtcih in osnovnih šolah (predstavila Maja Lebeničnik, UP),
- MARiNKA: Mladostniki s temeljnimi znAnji RIN so KreAtorji prihodnosti (predstavili dr. Karla Ferjančič in dr. Ana Zalokar, UP PEF),
- RAČek: Spodbujanje računalniškega mišljenja z uporabo STEM kompletov v zgodnjem izobraževanju (predstavili dr. Sanela Hudovernik in doc. dr. Nastja Cotič, UP PEF).

Dodana vrednost projekta B-RIN, v katerega sta vključeni UP PEF in UP FAMNIT je predvsem medpodročno sodelovanje, ki predstavlja posebno dodano vrednost in prispeva k dvigu kakovosti projekta.

Projekt RAČek, ki ga vodi UP PEF, se ukvarja z računalniškim mišljenjem, in sicer s tem, kako spodbujamo in krepimo računalniško mišljenje s pomočjo STEM kompletov in medpredmetnega povezovanja. Letos se je pričel tudi projekt MARiNKA, ki ga vodi UP pod okriljem FAMNIT-a. V njem se ukvarjajo z vključevanjem temeljnih vsebin računalništva in informatike za otroke od 6. do 9. razreda osnovne šole.

Vodja projektov, prof. dr. Sonja Čotar Konrad z UP PEF, je ob tem izpostavila: »Naslavljajo se vsebine, ki so v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu izpuščene in so večinoma napačno naslovljene. Mi se želimo te tematike lotiti pravilno – ne s strahom, ampak z znanjem. V vsakem izmed teh projektov sodeluje deset vzgojno-izobraževalnih zavodov, kar pomeni, da skupaj pokrivamo 30 vrtcev in šol iz večjega dela Slovenije. Projekti sodijo med tako imenovane eksperimentalne projekte, v okviru katerih vrtci in šole oblikujejo učne scenarije – torej vzorčne modele, kako izvesti učno uro z vsebinami računalništva in informatike«

Zaključna konferenca projekta GDI UP je pokazala, da umetna inteligenca ni le tehnološki izziv, ampak tudi pomembno družbeno in etično vprašanje. Strokovnjaki so poudarili, da mora biti razvoj umetne inteligence odgovoren in usklajen s človekovimi vrednotami in trajnostjo. 

Dogodek se je zaključil z razpravo in neformalnim druženjem, ki je potrdilo pomembnost povezovanja akademske skupnosti, raziskovalcev in drugih deležnikov. Povzetke predstavitev in njihove predstavitve najdete na Odprti UP!