Slovenija je bila danes v Generalni skupščini ZN znova izvoljena v Svet za človekove pravice, ki zaseda v Ženevi. Na volitvah je dobila 176 glasov, brez težav pa je bilo za obdobje med leti 2026 in 2028 izvoljenih še preostalih 13 držav, ki v svojih regionalnih skupinah sistema ZN niso imele protikandidatk. V okviru svoje kandidature je Slovenija ZN predložila prostovoljne zaveze, v katerih je opisala svojo zavezanost k napredku na področju pravic spolov, zaščiti otrok in manjšin ter zagovarjanju pravice do zdravega okolja.
USPEŠNA KANDIDATURA: Slovenija znova izvoljena v Svet ZN za človekove pravice
Svet
"V času, ko zaupanje v multilateralizem bledi in se človekove pravice in humanitarno pravo soočata z izjemnimi izzivi, izvolitev Slovenije v Svet za človekove pravice pošilja jasno sporočilo: izbira dialoga namesto delitev in načel namesto moči. Od podnebne krize in dobe umetne inteligence do tragedij v Gazi, Ukrajini, Sudanu, Afganistanu in drugod - bomo glas za gradnjo zaupanja, spodbujanje sodelovanja in zagotavljanje prihodnosti," je po izvolitvi sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon.
L'Assemblée générale de l'@ONU_fr a élu 14 membres du Conseil des droits de l'homme pour la période 2026-2028 :
— UN Human Rights Council (@UN_HRC) October 14, 2025
Afrique du Sud
Angola
Chili
Égypte
Équateur
Estonie
Inde
Iraq
Italie
Maurice
Pakistan
Royaume-Uni
Slovénie
Vietnam
Début du mandat : 1/1/2026 https://t.co/osFFZYo1lx pic.twitter.com/bM4UtNbUhy
Slovenija je bila članica Sveta za človekove pravice v mandatnem obdobju 2007-2010 ter 2016-2018. V času slovenskega predsedovanja v drugem mandatu je takratni predsednik ZDA Donald Trump svojo državo umaknil iz 47-članskega Sveta zaradi domnevne nastrojenosti proti Izraelu.
Skupine za človekove pravice so tokratne volitve kritizirale kot nekonkurenčne, saj so se države članice ZN vnaprej dogovorile za to, kdo bo kandidiral iz njihove regionalne skupine in število kandidatk je bilo enako številu prostih mest. V Skupini Vzhodna Evropa je za enega od dveh prostih sedežev poleg Slovenije kandidirala še Estonija, ki je dobila 171 glasov.
Iz afriške skupine so bile izvoljene Mauritius, Južna Afrika, Egipt in Angola, iz skupine Zahodna Evropa in drugi Italija in Velika Britanija, iz skupine Latinska Amerika in Karibi Čile in Ekvador, iz azijske skupine pa Pakistan, Irak, Vietnam in Indija.
"Nekonkurenčne volitve škodujejo ugledu in delu Sveta za človekove pravice, saj omogočajo, da se manj kot idealni kandidati brez težav prebijejo in zavirajo pobude na področju človekovih pravic," je po volitvah sporočila newyorška direktorica skupine za človekove pravice ISHR Madeleine Sinclair. "V zadnjih letih so države zavrnile očitno nesprejemljive kandidate, kot so Savdska Arabija leta 2024, Rusija leta 2023 in Venezuela leta 2022. To je bilo mogoče le zato, ker so bile regionalne liste konkurenčne in ker so načelne države postavile načelne kandidature, ki jih morajo nujno ponovno vzpostaviti," je dodala.
Komentiraj
Regional priporoča
Novo iz sveta
Zadnje iz goriške
Več kronike
DVOJNI ŠOK PRI KOZINI: Nočna vožnja voznice se je spremenila v nepričakovano dramo
M.U.
-
danes ob 12:53
Več trendov
Novo iz Slovenije
OKREVANJE PO KORONSKI KRIZI: Bruselj Sloveniji odobril dodatnih 440 milijonov evrov
A.P.
-
danes ob 15:43
PO UNIČUJOČIH POPLAVAH ŠE LAŽNI RAČUNI: Več kot 375.000 evrov za nikoli opravljena dela
N.J.
-
danes ob 15:40
NAPOVED SVETOVNE GOSPODARSKE RASTI VIŠJA: Za Slovenijo pa že drugič zapored nižja
N.J.
-
danes ob 15:21