Pobudniki naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pod vodstvom Aleša Primca so danes v DZ vložili zahtevo za referendum skupaj s potrdilom ministrstva za notranje zadeve, da so pod zahtevo zbrali 46.245 podpisov. Želijo si, da bi bil referendum hkrati z volitvami v DZ in ne bi bilo dodatnih stroškov, je dejal Primc. V Svobodi, SD in Levici so v odzivu pojasnili, da želi zakon pomagati tistim, ki neznosno trpijo. Nikakor pa po njihovem opozorilu ne govori o zastrupljanju bližnjih, kot trdijo vlagatelji zahteve.
V DZ VLOŽENA POBUDA ZA REFERENDUM O EVTANAZIJI: Zbranih več kot 46.200 podpisov volivcev
Slovenija
Pobudniki referenduma pod vodstvom Aleša Primca so danes v DZ vložili zahtevo za referendum skupaj s potrdilom ministrstva za notranje zadeve, da so pod zahtevo zbrali 46.245 podpisov. Zakon se jim zdi krivičen in nehuman, očitajo pa mu tudi kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo. Zakon bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.
"Bolniki potrebujejo lajšanje bolečin in podporo, ne pa takega zakona," meni Primc. Prepričan je, da bo zakon na referendumu zavrnjen. "S tem bomo pokazali, da je Slovenija prijazna za vse, tudi bolnike," je povedal po vložitvi zahteve.
Z referendumom, ki ga zahtevajo, se borijo za življenja bolnikov, je dodala Milena Miklavčič, ki je v izjavi po vložitvi zahteve nastopila skupaj s Primcem. Kot je pojasnila, bi bila vesela, če bi se v družbi "začeli boriti za dostojno smrt in za življenje". Hkrati bi morali po njenih besedah o človeku, ki je ob koncu življenja, razmišljati, "kaj smo mu dali, ne pa, kaj smo mu vzeli".
Odziv koalicijskih strank
Zakon temelji na spoštovanju dostojanstva vseh ljudi tako v času življenja kot ob smrti, je v odzivu pojasnila Tereza Novak iz Svobode. Po njenem zagotovilu ureja področje, ki zadeva zelo malo ljudi, vsekakor pa ne posega v življenje nikogar, ki si tega ne želi. Obenem vidi željo po razpisu referenduma hkrati z volitvami v DZ kot manipulacijo.
Tudi po oceni SD zakon nikomur nič ne jemlje, ampak prinaša osnovno človekovo pravico, ki do zdaj ni bila urejena, da namreč človek sam v celoti odloča o svojem življenju. Neozdravljivo bolnim v zadnji fazi življenja daje dostojanstvo, da se sami odločajo o tem, kako bodo zaključili svoje življenje, je opomnila Mojca Pašek iz SD. Zakon je po njeni oceni zelo sočuten. Prepričana je, da bodo volivci na referendumu potrdili zakon, ki prinaša osnovno človekovo pravico do dostojanstva, do izbire in do odločanja o svojem življenju.
V Levici pa obžalujejo, da del politične desnice znova izrablja hude stiske ljudi. Namesto sočutja in resnega pogovora o neizrekljivem trpljenju na smrt bolnih namreč vlagatelji zahteve za referendum govorijo o nečem, česar v zakonu sploh ni, je opomnila Nataša Sukič iz Levice. Zakon tudi po njenem pojasnilu nikogar v nič ne sili, ampak daje samo možnost za prostovoljno izbiro na smrt bolnim, ki neizrekljivo trpijo. "Ti bodo ob močnih varovalkah, ki so vgrajene v zakon, lahko svobodno odločili, kdaj je napočil trenutek za njihovo dostojno in dostojanstveno smrt," je poudarila.
Oglasili pa so se tudi v združenju za dostojno starost Srebrna nit. Če zakon na referendumu pade, ljudi, ki neznosno trpijo, čaka "samotno umiranje v bolečinah brez možnosti predčasnega izhoda", so zapisali v odprtem pismu Primcu.