Tožbe je vložilo tudi 26 zaposlenih Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, 19 zaposlenih Splošne bolnišnice Celje, en zaposleni v Zdravstvenem domu Ljubljana, tožbe pa so vložili tudi v novomeški bolnišnici.

Kot je poročal POP TV v rubriki 24ur dejstva, se je vse začelo v celjski bolnišnici. Delovno sodišče v Celju je zaposlenim priznalo pravico do prazničnih odmen za pet let nazaj. To sodbo je nato potrdilo višje delovno in socialno sodišče, ki je letos marca zapisalo, da mora delodajalec zagotoviti, da ima delavec, ki dela v neenakomerni razporeditvi delovnega časa, na letni ravni toliko prazničnih ur, kot jih ima delavec v klasičnem režimu enakomerne razporeditve delovnega časa. Če delavec na praznik dela, teh ur ne izkoristi kot odsotnost, zato jih je treba kompenzirati z odmeno.

Predstavnik Sindikata zdravstva in socialnega varstva z Reševalne postaje UKC Ljubljana Boštjan Plahutnik je za POP TV pojasnil, da so prejeli poplačilo za leto 2025, ne pa tudi za pretekla leta. Predsednica sindikata UKC Maribor v okviru Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Darja Pernek je potrdila, da so delavci odmeno za leto 2025 dobili, za leto 2026 jo prejemajo sproti, za pretekla štiri leta pa ne. Z delodajalcem se še dogovarjajo o izplačilu za pretekla leta, vendar dokončnega stališča še ni.

Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič je pojasnila, da gre večinoma za primere iz urgentnih in reševalnih služb. Ob kroničnem pomanjkanju kadra v javnih zavodih je poudarila, da se ji zdi "res sprevrženo, da kompliciramo pri eni pravici, ki enostavno je". Dodala je: "In jaz bi si želela, da bi delodajalci razumeli, da na ta način zagotovo ne bodo izboljšali atmosfere v zdravstvu in socialnem varstvu in da na ta način zagotovo ne bodo zagotovili več kadra, kvečjemu manj."

UKC Ljubljana je lani za odmeno izplačal 2,5 milijona evrov bruto bruto, UKC Maribor okoli 1,1 milijona evrov, Splošna bolnišnica Celje pa približno 681.000 evrov. Za leto 2025 je odmeno izplačalo 14 bolnišnic in 20 zdravstvenih domov v skupni vrednosti 3,3 milijona evrov neto. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je 59 domov za starejše v letu 2025 za odmeno namenilo 1.920.760 evrov.

Direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar je za POP TV pojasnila, da zdravstveni zavodi s sodbo višjega sodišča niso zadovoljni. Želijo si bolj objektivnih razlogov in natančnejšo opredelitev odmene. Ker ostajajo odprta vprašanja, med drugim, ali odmena pripada tudi zaposlenim, ki dežurajo ali delajo v enakomernem delovnem času, čakajo na odločitev vrhovnega sodišča. Ob tem je opozorila, da gre pri tožbah za izplačilo javnih sredstev.

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so poudarili, da so se zaradi preteklih pravnih nejasnosti v praksi oblikovali različni pristopi delodajalcev. Po novi aprilski razlagi so članom posredovali posodobljeno strokovno mnenje z navodili za zakonit obračun odmene, ki deluje kot izravnalni mehanizem na letni ravni.

Da gre za jasno pravico, določeno v kolektivni pogodbi, je za POP TV opozorila odvetnica Marija Hladin, ki v enem od sodnih postopkov zastopa 131 zaposlenih Osnovnega zdravstva Gorenjske. Ker je zastaralni rok za denarne terjatve iz delovnega razmerja pet let, so bili zaposleni po njenih besedah primorani vložiti tožbe, saj bi sicer zaradi zastaranja izgubili pravico do nadomestil za leto 2020.

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije so pojasnili, da podpirajo prizadevanja sindikatov za ureditev razmer na področju zdravstvene in babiške nege.