VELIKA NEVARNOST V JADRANU: Katastrofalno stanje, pri tem otoku je najhuje (FOTO, VIDEO)

Svet

Inštitut za oceanografijo in ribištvo iz Splita opozarja, da se v Jadranu hitro širi invazivna vrsta, ki ogroža celotno biotsko raznovrstnost morskega dna.

Izjemno invazivna rjava alga Stypopodium schimperii izvira iz Indijskega oceana, v Sredozemlje pa je najverjetneje prišla skozi Sueški prekop. Prvič so jo zabeležili v Izraelu okoli leta 1973, nato pa se je razširila ob vzhodni obali Sredozemlja ter dosegla Egejsko in Jonsko morje v Grčiji.

Inštitut je jeseni 2020 pri otoku Vis, v bližini Komiže, našel nekaj primerkov. Že dve leti kasneje so bili znanstveniki zaskrbljeni, danes pa opozarjajo, da je stanje katastrofalno.

⚠️????Alga Stypopodium schimperii – kolaps biološke raznolikosti podmorja! ????O pojavi smeđe alge Stypopodium schimperii...

Objavil/a Institut za oceanografiju i ribarstvo dne Sobota, 5. julij 2025

"Skalnato morsko dno med 3 in 25 metri globine okoli Komiže, pa tudi širše izven komiškega zaliva, je dobesedno poraslo le s to algo. Alga je prisotna okoli celotnega otoka Vis, a so najgostejša naselja trenutno okoli Komiže. Zaznali smo jo tudi pri Biševu in Brusniku, kjer že močno prekriva morsko dno. V pičlih treh letih se je iz nekaj primerkov razvilo neprekinjeno naselje. V njenih gostih zaplatah skorajda ni več domorodnih vrst alg in nevretenčarjev," opozarjajo raziskovalci.

Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo alga s pomočjo morskih tokov razširila tudi na območje med Šolto in Kornati. Zato prosijo prebivalce in obiskovalce obale, naj jih obvestijo, če opazijo to algo in naj jo tudi fotografirajo.

Stypopodium schimperii je na prvi pogled podobna domači vrsti Padina pavonica, a med njima obstajajo jasne razlike: Padina pavonica ima vedno bele predele, medtem ko jih invazivna alga nima. Pogosto ima tudi modrikast odtenek. Poleg tega je precej večja – lahko zraste več kot 40 centimetrov, medtem ko domača redko preseže 20 centimetrov.

Raziskava invazivne vrste Stypopodium schimperii trenutno poteka v okviru projekta Nezavičajne bentoske vrste (NIBS), ki ga financira Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost 2021–2026.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija