Društvo Tovarna Kulture, ki od leta 2022 poskuša oživiti degradirano območje Arrigonija, ni opustilo svoje vizije, da bi to območje zaživelo kot prostor kulture, ustvarjalnosti in druženja. Tam si želijo uresničiti koncept razvoja Arrigonija, ki vključuje mladinski center, kulturni dom, amfiteater, odprto tržnico, glasbene studie, večnamenske prostore in mestni park. Njegova uresničitev bo po besedah Daniela Škerjanca, pobudnika in soustanovitelja društva, odvisna tudi od podpore Občine Izola. Ob letošnji izvedbi Arrigoni Live, ki bo 1. avgusta 2026 potekal na ploščadi pred nekdanjo tovarno Argo, so predstavili tudi svojo dolgoročno vizijo razvoja območja. Njihov dolgoročni cilj je, da Arrigoni ostane javni prostor in v prihodnjih letih postane eno osrednjih kulturnih in mladinskih središč na Obali.
VELIKI NAČRTI ZA ARRIGONI: Želijo mladinski center, kulturni dom in mestni park
Izola
Dogodek Arrigoni Live, ki je v nekaj letih prerasel v enega prepoznavnejših elektronskih dogodkov na slovenski Obali, bo letos ponovno potekal na ploščadi pred nekdanjo tovarno Argo. To v Društvu Tovarna kulture vidijo predvsem kot dokaz, da ima območje nekdanje tovarne Argo "izjemen potencial za kulturne in glasbene vsebine". Kot navaja Daniel Škerjanc, je bil Arrigoni Live že od začetka zasnovan kot butični dogodek z omejeno kapaciteto. Tudi letos pričakujejo okoli 500 obiskovalcev, kolikor znaša tudi zgornja meja prodanih vstopnic.
"Posebej velja izpostaviti tudi lokalno skupnost, sosede in ostale prebivalce, ki izjemno pozdravljajo dejstvo, da se območje končno premika iz obstoječega mrtvega stanja, pa čeprav to občasno prinaša nekaj nadzorovanega hrupa;" še dodaja: Ob tem navaja odzive nastopajočih iz tujine, ki povedo, da je "prizorišče izjemno in se lahko kosa s podobnimi uspešnimi zgodbami revitalizacije industrijskih območij v Londonu, Berlinu ter drugih evropskih metropolah".
Na vprašanje, zakaj vztrajajo prav na Arrigoniju, Škerjanc odgovarja, da sledijo "sodobnim svetovnim trendom v glasbeni in prireditveni industriji, kjer se vse več dogodkov umešča v nekonvencionalna, urbana okolja". Kot še dodaja, se tudi območje Rude uveljavlja, vendar gre tam za zasebna zemljišča z dolgoročnimi najemnimi pogodbami. "Če bi želeli podoben dogodek izpeljati na primer na območju Deteljice ali pod mostom, je zadeva logistično bistveno kompleksnejša kot v Arrigoniju. Med glavnimi ovirami na drugih lokacijah so zapore intervencijskih poti, prisotnost cestnih hudournikov, neraven teren za postavitev varovalnih ograj ter pomanjkanje osnovne energetske infrastrukture."
Kot prednosti Arrigonija poudarja simbolni pomen tega prostora. "Status prostora, kulturna dediščina in ikonografija dimnika. Ta prostor ima za Izolane izjemen čustveni in zgodovinski pomen, hkrati pa je kot blagovna znamka izjemno privlačen tudi za zunanje organizatorje različnih tipov dogodkov. Logistično gledano ponuja popolno ograjenost, modularnost in enostavno pregrajevanje prizorišča, neposredno bližino celotne infrastrukture, parkirišče ter prepoznavno veduto. To so le nekateri izmed mnogih razlogov za njegovo primernost," navaja Škerjanc.
Na pomisleke, da območje ni ustrezno urejeno za množične prireditve, pa odgovarja z nekaj humorja: "Tudi egipčanske piramide niso namensko opremljene za koncerte, pa tam potekajo edicije festivala Exit za več kot 30.000 ljudi. Zemljišče samo po sebi sicer nima celostne infrastrukture, predstavlja pa izjemno kuliso in omogoča odlično logistiko za najrazličnejše prireditve – od glasbenih do kulinaričnih, ki jih prav tako načrtujemo v prihodnje."
Kljub vsemu se pri mnogih poraja vprašanje glede varnosti obiskovalcev, saj gre vendarle za degradirano industrijsko območje. A Škerjancu se to ne zdi problematično. "Varnost obiskovalcev na odprti ploščadi ni vprašljiva. Gre za popolnoma prazen betonsko-asfaltiran prostor, ki je po funkcionalnosti in varnosti povsem primerljiv s parkovno površino na Lonki. Glede varnosti samega dimnika velja poudariti, da so bili statični pregledi v zadnjih letih že opravljeni in dimnik ni statično oporečen. Statično je oporečna zgolj stavba ob njem, za katero pa je že v teku projekt statične sanacije. Pomembno je dodati, da ne stavba ne dimnik nista neposredno vezana na parcelo, kjer izvajamo dogodke, saj se ti odvijajo na povsem drugem delu zemljišča."
"Dnevna soba Izole"
Društvo revitalizacijo razume kot "preplet obstoječih občinskih projektov in kulturnih vsebin". Ob tem menijo, da dogodki na ploščadi pred dimnikom območju že danes vračajo življenje. "Po naših informacijah bo v kratkem stekla sanacija stare kurilnice, za katero so bila pridobljena evropska sredstva, kar pomeni, da občinski del Arrigonija postopoma dobiva vsebino. Vzporedno s tem pa dogodki na ploščadi pred dimnikom celotnemu območju vdihujejo življenje in skupaj tvorijo dejansko revitalizacijo prostora."
Prav zato so pripravili tudi dolgoročni koncept razvoja Arrigonija. Med osrednjimi elementi so mladinski center, kulturni dom, amfiteater, odprta tržnica, glasbeni studii, večnamenski prostori in osrednji mestni park, ki bi po njihovih besedah lahko postal "dnevna soba Izole".
Pri uresničevanju teh načrtov računajo predvsem na večjo finančno in podporno vlogo Občine Izola. Kot pojasnjuje Škerjanc: "Občina kot lastnica tega dela območja mora, v kolikor si resnično želi revitalizacije, vlagati ne le v osnovno infrastrukturo, temveč tudi v razvoj vsebin, zagon prostora in njegovo promocijo."
Škerjanc pravi, da sta z njihovimi načrti seznanjena tako župan kot občinska uprava. "To sicer še ne pomeni, da imamo o vseh vidikih razvoja povsem enaka mnenja. Glede kulturno-mladinskega dela smo si načeloma enotni, pri ostalih podrobnostih pa žal ne." Dodaja, da so bili člani društva vključeni v več uradnih procesov – od oblikovanja občinske strategije in snovanja OPN do sestankov ter usklajevanj s SDH. "Stališča vseh deležnikov so jasna in spodbujajoča. Prihodnost in vsebino tega območja bodo v prvi vrsti narekovali občani. Če je društvu Tovarna Kulture uspelo vzpostaviti prepoznavno blagovno znamko, lahko uspeh doseže tudi občina, vendar bo za to poleg besed potrebnih še več konkretnih dejanj."
Kot še poudarja, so doslej vse dogodke organizirali brez občinske pomoči. "Pri dosedanjih prireditvah nismo od občine v sklopu organizacije pričakovali ničesar. V preteklosti smo sicer podali pobudo za zagotovitev dolgoročnejšega začasnega električnega priklopa, vendar odziva ni bilo. Na tej točki smo se prilagodili in vse infrastrukturne ter logistične izzive rešujemo popolnoma v lastni režiji."
Arrigoni čez pet let
Poleg glasbenih dogodkov želijo po poletni sezoni na območju Arrigonija razvijati tudi različne delavnice z domačimi in tujimi ustvarjalci, pa tudi druge odmevne dogodke in festivale. "V prihodnje se želimo močno posvetiti tudi izobraževalnim in ustvarjalnim vsebinam – delavnicam na področju glasbe, filma in plesa z uglednimi domačimi ter tujimi gosti. Vendar pa je širitev programa v to smer z zmožnostmi enega društva omejena; zato poudarjamo, da bo raznolikost bodočih vsebin v veliki meri odvisna od posluha in podpore občine," še dodaja Škerjanc.
V prihodnje se na območju Arrigonija pripravljajo tudi večji projekti, kot je festival vseh študentskih organizacij slovenske Obale, ki naj bi po trenutnih načrtih prvič potekal prihodnje leto kot enodnevni dogodek. Izvedbo so zamaknili zaradi negotove časovnice obnove kurilnice, saj za festival potrebujejo dva ločena odra in uporabo atrija pred objektom.
"Mladi smo trdno prepričani, da bo Arrigoni v petih letih postal najbolj privlačno in obiskano vozlišče za vse zvrsti kulture v regiji," pravi Škerjanc. "Verjamemo, da bo prvi korak vzpostavitev mladinskega centra, ki se mladim v Izoli obljublja že desetletja. V nadaljevanju bo čas pokazal, ali se bo prostor dopolnil še s športnimi in izobraževalnimi vsebinami. Prepričani pa smo v eno: območje mora ostati javno in ne sme postati le še en stanovanjski, trgovski ali hotelski kompleks," opozarja Škerjanc.
Komentiraj
Glede mladinskega centra Arrigoni, ki je s svojimi aktivnostmi končal nekje v letu 1987, kljub temu, da je bil ta projekt že takrat, del na Občinski Skupščini sprejetega Dolgoročnega razvoja mesta Izole, še vedno žal ni realiziran.
V tem Arrigoniju je bilo tudi predvideno kulturno, prostočasno in športno delovanje vseh mladih, ne glede na njihovo politično pripadnost, sedež vseh družbenih organizacij in društev v Izoli , vsi skupaj na enem mestu. Po začetnem elanu in zanosu edinole takratne mladinske organizacije ZSMS, kljub projektom za obnovo objekta na Dantejevi ulici, so se že začete adaptacije ustavile, tudi zaradi zahtevane preselitve tam stanujočih 12 družin v drugo okolje. To je bil osnovni postavljeni pogoj, s strani Izvršnega sveta Občine Izola, da bi se dela po projektni dokumentaciji lahko nadaljevala.
Občinske strukture tega projekta nikoli niso preveč podpirale in očitno jih je tudi motila (pre)velika moč mladih, ki bi se tam (s)koncentrirala, kar bi kasneje na političnem parketu, utegnilo biti precej moteče ali celo nevarno.
Po veliko brigadirjih in prostovoljcih, ki so pomagali pri urejenju samega prizorišča parka in letnega kina Arrigoni in prireditvah mladih ob Mesecu in Dnevu Mladosti ter veliko organiziranih raznih rock koncertih v Arrigoniju.
Tukaj je bil prostor tudi za lokalne manjše in takrat še neuveljavljene glesbene skupine, zatem pa je prišel čas zatišja, ki odzvanja že več kot 35 let.
Tako so preostale politične elite, takrat dojele in še vse sedaj dojemajo, da lahko zmagajo na volitvah, le s potenciranjem in papirniško bombastičnim urejanjem zapostavljenega področja mladih, kjer se spet venomer znova pojavlja mladinski kulturni center Arrigoni alias sedaj Kulturni dom. To, da so bile vmes že sedme in kmalu še osme lokalne volitve, kjer so akterji nastopali s svojimi programi, napolnjenimi z Arrigonijem, se vidi, kako pomemben je ta projekt.
Žal samo in zgolj vsaka 4 leta, takrat namreč, ko so na sporedu volitve. Ob tem se je potrebno zavedati, da si Arrigonija ni izmislila takratna mladinska organizacija ZSMS, ampak veliko generacij, ki so bile mnogo, mnogo pred njo.
Vse to še v času Kameleonov, Faraonov, Platane, Desetega brata, Avtomobilov, Lačnega Franca, Deliriuma, Plexusa Solarisa in drugih takratnih ansamblov, ki so imeli tam edino pribežališče in mladi možnosti za ples in zabavo.
Torej te generacije so bile med prvimi, ki so se zavzemali za ureditev kultnega Arrigonija in danes je mnogo od njih že nonotov in dedkov, ki pripovedujejo svojim vnukom, kje in kako so takrat igrali in plesali. Ko jim pa hočejo to vse to razkazati, kje in kako so oni igrali in plesali, se znajdejo pred razpadajočo in še danes le redkokdaj odprto stavbo na Dantejevi. Ob tem, da je potrebno izreči priznanje nekaj športnim zanesenjakom, ki imajo še vedno pogum in nekaj prostorov v tej stavbi, ki taka, kot je, ogroža tudi dejavnosti v njej sami. Za to, kar je politična vrhuška uspela ugotoviti, kaj bi končno rabili mladi v Izoli, so potrebovali več kot 30 let, še bolj pa boli dejstvo, da se zadeve razen volitev praktično niso premaknile in tukaj bi veljalo poudariti, da so vsi odgovorni izdali zaupanje ne samo ene generacije, ampak kar veliko generacij. Vsem tem, ki jim še sedaj ni bila dana možnost, da bi uživali v Arrigoniju in na tak način, kot so počeli njihovi starši v letih cvetja in ljubezni...
zurnal24.si/primorska/denar-je-prostora-pa-ni-191308/clanek
regionalobala.si/novica/izola-oaza-miru-obcina-prakticno-prepovedala-prireditve-in-koncerte-buren-odziv
sl.wikipedia.org/wiki/Kameleoni_(glasbena_skupina)
sl.wikipedia.org/wiki/Faraoni
V mestecu Izolja, stisnjenem med morje in kraško planoto, je desetletje samevala nekdanja tovarna konzerv Arigioni. Njen dimnik, viden z vsake ladje, ki je priplula v pristanišče, je postal simbol nečesa, česar nihče ni znal poimenovati morda izgubljene mladosti mesta, morda le zamujene priložnosti.
Leta 2016 so se v tovarno naselili mladi. Klicali so se Skupnost ARGO. Brez dovoljenja, brez pogodbe, a sťrdno voljo, da prostoru vrnejo življenje. Organizirali so filmske večere, delavnice sitotiska, koncerte, na katerih je igrala punk skupina iz sosednje vasi. Vodil jih je Miles, karizmatičen fant, ki je znal prepričati vsakogar, da je vsak človek lahko arhitekt lastne skupnosti.
Kar Miles ni vedel, je bilo, da je med njimi, s kitaro čez ramo in nasmehom, ki je vedno prišel malo prepozno, sedel tudi Fotograf. Fotograf je bil na papirju navaden prostovoljec. V resnici je vsak teden pošiljal poročila neki nepremičninski družbi, ki je čakala, da bo zemljišče "očiščeno" brez zasedbe, brez medijske pozornosti, brez ovir za gradnjo stanovanjskega kompleksa z razgledom na morje.
Fotograf je vedel, kje najde ranljivosti. Vedel je, kdaj bo policija naredila rutinski obhod. Vedel je, katera vrata niso zaklenjena. In neko petkovo popoldne, ko je bila cona polna otrok na delavnici lutkovnega gledališča, je nekdo nihče se ni nikoli zares zmenil, kdo poklical interventno številko in prijavil "nasilno vdrtje v zasebno lastnino".
Policija je prišla hitro. Prehitro, so kasneje govorili nekateri. Prostor so izpraznili v manj kot uri. Damjan je stal na dvorišču, med razmetanimi barvami in podrtim odrom, in gledal, kako se vrata tovarne zapirajo zanj morda za vedno.
Fotograf je tisti večer izginil iz mesta. Njegovo ime se ni pojavilo v nobenem poročilu, v nobenem časopisu. Le stara SMS sporočila na telefonu enega od aktivistov, najdena leta kasneje ob čiščenju arhivov društva, so pričala o dogovorih, ki jih nihče ni hotel priznati.
Dimnik Arigoni še vedno stoji. Vsako poletje se pod njim zbirajo novi mladi z novimi imeni za svoja društva, ne vedoč, da so morda le ponovitev iste zgodbe nekoga, ki gradi, in nekoga, ki v senci že šteje kvadratne metre.
Tace Stran Fotograf, uničil si AC ARGO.
facebook.com/tvkoper/videos/avtonomna-cona-argo-je-v-izoli-v-letu-dni-organizirala-številne-kulturne-in-drug/10154260877008008/
radiostudent.si/glasba/komentar-na-glasbo/argo-v-izoli-je-lepo-biti-mlad-0
V Izoli že leta dolgo prostori nekdanje tovarne Argo samevajo in propadajo. Letos poleti se je skupina posameznikov odločila, da v opuščene prostore vrne nekaj življenja. Tekom poletja so se tam vrstili različni dogodki, od koncertov, Izole mjuzik festa, do filmskih večerov.
Kot so zapisali, so bile stavbe kompleksa „mnoga leta zapuščene in nezavarovane, vendar DUTB, ko bi morala za poslopja skrbeti, tega ni storila.“
Prostori nekdanje tovarne Argo so bili v lasti Abanke, a so bili nato preneseni na DUTB. Tedaj so tudi načrti mlade študentke arhitekture Tine Kopač padli v vodo. Leta 2014 je namreč pripravila načrt za ureditev degradiranega območja nekdanje tovarne Argo, s katerim je navdušila domačine in tudi župana Igorja Kolenca. Župan je tedaj dejal, da močno upa, da nepremičnino ne bo prevzela DUTB, „saj bi to pomenilo, da bo zemljišče prodano po najvišji ponujeni ceni, ki bi lahko bila zelo nizka.“
Lokalci so se letos julija odločili, da ne bodo več spremljali počasnega uničevanja nekdanjega prostora, ki je mnogim družinam nekdaj predstavljal preživetje. Prejšnjo soboto so uporabniki Arga v sodelovanju s koprskim skvotom UP INDE organizirali tudi prvo čistilno akcijo v krajinskem parku Strunjan, Skvoti čistijo naravo.
V četrtek pa so bili uporabniki zapuščenih prostorov obveščeni, da jim grozi prisilna izselitev, zaradi česar so se odločili postaviti barikado. Gre za tretji poskus izpraznitve avtonomnih, zasedenih prostor v Sloveniji v zadnjem letu po poskusu izpraznitve Socialnega centra Rog v Ljubljani in Sokolca v Novem mestu.
Medtem ko se nam je eden od uporabnikov javil na urgenci, kjer je čakal na pregled pri zdravniku, so s policijske uprave Koper sporočili, da so policisti okoli 13. ure danes opravljali redni nadzor. Pri nekdanji tovarni so videli moškega, ki se je, ko je opazil policiste, umaknil za stavbo. Ko so ga policisti dohiteli, je dejal, da nima osebne izkaznice, izročil pa jim je bančno kartico. Nato se je začel umikati, policisti so ga pozvali k sebi, nato so ga poskušali ujeti in ko so ga ujeli, uporabili „prisilna sredstva“. Ob tem je iz stavbe prišel še 24-letnik, ki je poskušal posredovati. Zato so policisti tudi zoper njega uporabili „prisilna sredstva“, zaradi katerih ga je nato pregledal tudi zdravnik na policijski postaji, kamor so ga odvedli in kjer mu je bila „nudena zdravniška pomoč“. Obema lokalcema so policisti izdali plačilne naloge.
Uporabniki Arga so dan prej zapisali na portalu komunal.org, da v zasedenih prostorih nekdanje tovarne razvijajo "avtonomne, neodvisne, kulturne, socialne in družbene vsebine ter bivalne prostore. V Izoli ni prostorov, kjer bi lahko ljudje avtonomno, svobodno in samoorganizirano delovali. Potreba po tem je zelo močna in zato smo tak prostor vzpostavili“. Policija pravi, da pri nekdanji tovarni prihaja do kršitev javnega reda in miru.