Ko so se na V jezeru Tefe v brazilski zvezni državi Amazonas začeli pojavljati mrtvi delfini, je bil hidrolog Ayan Fleischmann poslan, da ugotovi vzrok. To, kar je odkril on in njegovi kolegi, je bilo šokantno: brutalna suša in ekstremna vročina, ki sta se začeli septembra 2023, sta jezero spremenili v vrelišče. Voda jezera je dosegla 41 stopinj Celzija, kar je vroče kot večina spa kopeli.

Njihove ugotovitve, objavljene v četrtek v reviji Science, osvetljujejo vplive globalnega segrevanja na tropske regije in vodne ekosisteme ter prihajajo v času začetka pogajanj OZN COP30 o podnebju v Braziliji.

"V vodo nisi mogel niti potopiti prsta," je AFP povedal vodilni avtor Fleischmann z Instituta Mamiraua za trajnostni razvoj v zahodnem Braziliji. Spomnil se je tudi "psihološkega učinka" ob pogledu trupel amazonskih rečnih delfinov in tucuxijev, druge vrste sladkovodnih delfinov.

Have you ever seen a pink dolphin before? ???????????? pic.twitter.com/5fMtTOK0vd

— B&S (@_B___S) November 5, 2023

Uradniki iz WWF Brazil so kasneje sporočili, da je bilo v tednu od 23. septembra 2023 najdenih 153 mrtvih delfinov, vključno s 130 rožnatimi delfini in 23 tucuxiji. Obe vrsti sta uveljavljeni kot ogroženi na Rdečem seznamu IUCN, tucuxiji pa so po RiverDolphins.org "varuhi rek in simbol sreče".

Gre za "spregledan problem", je povedal Fleischmann in dodal, da so tropska jezera - ključna za hranilno varnost in preživetje lokalnih skupnosti - veliko manj raziskana kot evropska ali severnoameriška in so se do sedaj štela za relativno stabilna.

Ekipa je obiskala 10 jezer v osrednji Amazoniji, pri čemer je ugotovila, da je pet jezer doseglo izjemno visoke dnevne temperature vode nad 37°C, kar je precej nad 29 do 30°C, ki se šteje za normalno. Najbolj ekstremna vrednost je bila zabeležena v jezeru Tefe, kjer se je površina jezera zmanjšala za približno 75 odstotkov.

Za primerjavo - običajno nastavljena temperatura masažnega bazena je približno 38–39°C. Posebno skrb vzbujajoče je, da je bila ista temperatura zabeležena ne le na površju, ampak v celotni dvo-metrski vodni plasti, je poudaril Fleischmann.

S pomočjo računalniškega modeliranja so raziskovalci identificirali štiri ključne dejavnike: močno sončno segrevanje, plitko vodo, nizko hitrost vetra in visoko motnost vode. Ti dejavniki se med seboj krepijo. Plitkost povečuje motnost, ki zadržuje toploto, medtem ko nizek veter odvaja manj toplote, kar pusti vodo izpostavljeno jasnemu nebu in intenzivnemu soncu. Še en stresor za vodno življenje je bil velik temperaturni razpon, saj je 41°C v Tefeju sledila nočna temperatura 27°C.

Čeprav je pozornost nacionalnih in svetovnih medijev usmerjena na več kot 200 mrtvih delfinov v manj kot dveh mesecih, so ti predstavljali samo vrh širše socio-ekološke krize, saj so ribe tudi množično poginile. Prišlo je celo do cvetenja fitoplanktona, ki je jezero obarvalo rdeče .

Za razumevanje dolgoročnih trendov so raziskovalci preučili satelitske podatke NASA od leta 1990, pri čemer so ugotovili, da se amazonska jezera segrevajo približno 0,6°C na desetletje, kar je več kot globalno povprečje. "Podnebna nuja je tu, o tem ni dvoma," je dejal Fleischmann. Dodal je, da bo na vrhu COP30 zagovarjal dolgoročno spremljanje amazonskih jezer in večje vključevanje lokalnega prebivalstva pri razvoju rešitev.