Ursula von der Leyen

Po besedah von der Leyen je vojna na Bližnjem vzhodu razkrila ranljivost Evrope in njeno odvisnost od fosilnih goriv. Dejala je: "Na področju fosilnih goriv smo popolnoma odvisni od dragega in nestanovitnega uvoza. Zaradi tega smo v strukturno slabšem položaju v primerjavi z drugimi regijami." Tako poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dodala je, da ima Evropa trenutno na razpolago domače nizkoogljične vire energije, med katerimi sta jedrska energija in obnovljivi viri. Poudarila je: "Ti lahko skupaj postanejo naše jamstvo za neodvisnost, varnost oskrbe in konkurenčnost."

Ob tem je spomnila, da je leta 1990 tretjina evropske električne energije prihajala iz jedrskih elektrarn, danes pa ta delež znaša le približno 15 odstotkov.

Napovedala je tudi oblikovanje 200 milijonov evrov vredne sheme EU za podporo naložbam v jedrske tehnologije, sredstva zanjo pa bi prišla iz sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Evropska komisija namreč v prihodnjih letih cilja tudi na pospešitev uporabe malih modularnih reaktorjev.

Po besedah von der Leyen nameravajo ustvariti tudi testna okolja za inovativne tehnologije in vzpostaviti sodelovanje z državami članicami pri uskladitvi standardov ter poenostavitvi postopkov odobritve. Prizadevali si bodo tudi za okrepitev industrijskega sodelovanja za razvoj evropskih vrednostnih verig na področju jedrskega goriva in sorodnih tehnologij.

Da je jedrska energija ključnega pomena za dekarbonizacijo in ogljično nevtralnost ter za doseganje neodvisnosti in energetske suverenosti, je v svojem nagovoru poudaril tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Dejal je: "To lahko vidimo v našem trenutnem geopolitičnem kontekstu: ko smo preveč odvisni od ogljikovodikov, lahko postanejo orodje pritiska ali celo destabilizacije." Pri tem je imel v mislih trenutne vojaške spopade na Bližnjem vzhodu.

Po nesreči v Fukushimi na Japonskem leta 2011 so se tudi v Evropi okrepili strahovi glede morebitnih posledic uporabe jedrske energije za energetske namene. V zadnjih letih pa sta večji poudarek na energetski suverenosti in iskanje nizkoogljičnih virov energije za boj proti podnebnim spremembam ponovno okrepila zanimanje za jedrsko energijo v mednarodnem okolju.

S pomočjo jedrske energije se trenutno proizvede približno devet odstotkov električne energije na svetu. Po podatkih Svetovnega jedrskega združenja je v približno 30 državah delujočih okoli 440 jedrskih reaktorjev.

Začetek energetskega vrha sta danes na kratko prekinila tudi dva aktivista organizacije Greenpeace, ki sta vdrla na oder, ko je Macron pozdravil udeležence, in razgrnila transparent z napisom "Jedrska energija spodbuja rusko vojno."

Greenpeace Francijo obtožuje, da kljub ruski invaziji na Ukrajino, ki traja že peto leto, še vedno ohranja povezave z rusko državno korporacijo Rosatom s sedežem v Moskvi. Gre za podjetje, specializirano za jedrsko energijo in visokotehnološke izdelke, v katero je vključenih več kot 350 podjetij, tudi znanstvenoraziskovalne organizacije.

Leta 2018 je namreč francoska družba EDF s hčerinsko družbo Rosatoma Tenex podpisala večmilijonski posel, ki predvideva pošiljanje predelanega urana iz francoskih jedrskih elektrarn v Rusijo, kjer ga predelajo in ponovno obogatijo, nato pa se ga znova uporabi pri proizvodnji energije.

V organizaciji Greenpeace so ob tem sporočili: "Ta globalni vrh o jedrski energiji je popolnoma odmaknjen od trenutnih svetovnih razmer, tako glede geopolitičnih napetosti in oboroženih konfliktov kot tudi v kontekstu boja proti podnebnim spremembam."