"Ne želi si miru, zato moramo okrepiti pritisk. Zato pripravljamo nov sveženj sankcij, ki bo med drugim vključeval ukrepe proti Severnemu toku 1 in Severnemu toku 2," je ob prihodu na vrh Evropske politične skupnosti (EPS) v Tirani povedala von der Leyen.

Plinovoda Severni tok 1 in 2 sicer ne obratujeta. Po navedbah komisije bi z uvedbo sankcij predvsem odvrnili morebitne vlagatelje in tako preprečili, da bi plinovoda začela delovati.

Poleg tega bo predlog že 18. svežnja sankcij EU proti Rusiji vključeval znižanje cenovne kapice na rusko nafto, ki je namenjena omejevanju izvoza ruske nafte v tretje države, je napovedala. Komisija po njenih besedah načrtuje tudi dodatne sankcije proti t. i. floti ladij v senci. Gre za ladje pod zastavami tretjih držav, ki jih Rusija uporablja za izogibanje cenovni kapici.

Kasneje je v uvodnem nagovoru na plenarnem zasedanju vrha EPS omenila še dodatne sankcije proti ruskemu finančnemu sektorju, predvsem proti ruskim bankam in bankam v tretjih državah, ki podpirajo rusko vojsko.

Na to, da si Putin ne želi miru, kaže njegovo ravnanje v zadnjih dneh, je pojasnila predsednica komisije.

Najprej je namreč ruski predsednik razglasil tridnevno premirje ob obletnici konca druge svetovne vojne, ki ga po navedbah von der Leyen ni spoštoval. Zavrnil je tudi 30-dnevno brezpogojno premirje, h kateremu je ob podpori ZDA in več evropskih držav pozvala Ukrajina, je povedala.

Nato je predlagal neposredne pogovore med Ukrajino in Rusijo v Turčiji, a kljub pripravljenosti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na srečanje ni odpotoval v Istanbul, je še dejala.

S von der Leyen sta se na plenarnem zasedanju EPS strinjala tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer. "Zadnjih nekaj ur je pokazalo, da si Rusija ne želi prekinitve ognja. In če ne Evropejci in Američani ne bomo okrepili pritiska, da bi to dosegli, se to tudi ne bo zgodilo samo od sebe," je povedal Macron. Pripravljenost na uvedbo dodatnih sankcij je prav tako izrazil britanski premier Starmer. "Združiti moramo vrste kot zavezniki, da bi zagotovili nujno potrebno prekinitev ognja in uvedli sankcije, če bo treba," je povedal.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte pa je bil ob prihodu na zasedanje kritičen do tega, da je Putin na pogovore v Turčijo poslal delegacijo z nižjimi uradniki.

"Zelo dobro ve, da je žogica zdaj na njegovi strani, da je v težavah in da je s tem, ko je poslal takšno delegacijo, naredil veliko napako," je povedal o ruskem predsedniku.

Prizadevanja za mir v Ukrajini so v središču današnjega šestega vrha Evropske politične skupnosti v Albaniji, ki se ga udeležuje okoli 50 voditeljev evropskih držav in mednarodnih institucij.