Za mnoge bi prirojena deformacija pomenila življenje z omejitvami, za Dušana pa je to postal začetek poti proti vrhu. Svoj največji uspeh je dosegel pred kratkim na svetovnem prvenstvu v paraatletiki v New Delhiju, kjer je v teku na 200 metrov osvojil četrto mesto. Medalja mu je ušla za vsega 17 stotink sekunde, in to kot debitantu ter najmlajšemu tekmovalcu z mladinskim statusom, piše Telegraf.rs.

View this post on Instagram

A post shared by Vršac Online (@vrsaconline)

Dušan se spominja: "Pred prvo kvalifikacijsko tekmo nisem vedel, kaj naj pričakujem. To mi je bila daleč najtežja tekma, saj nisem vedel, kje sem. Ko sem videl, koliko zmorem, sem pridobil samozavest in spoznal, da ne smem dvomiti vase."

Čeprav se je rodil z zdravstveno diagnozo, je odraščal z odločenostjo, da mu ta ne bo postavljala meja. "Po rojstvu sem imel operacijo, s katero so težavo delno rešili, a je moje stopalo še vedno krajše za eno številko. Imam slabšo gibljivost in desna noga je približno 30 odstotkov šibkejša od leve. Vendar mislim, da je vse v glavi – v tem, kako gledaš nase. Nikoli se nisem videl kot paraatleta ali kot osebo s težavo. Vedno sem tekmoval tudi z rednimi atletičarji in osvojil nekaj medalj na državnih prvenstvih. Vedel sem, da se bo trud nekoč obrestoval."

Trikrat tedensko potuje iz Vršca v Beograd na treninge, ob tem pa redno obiskuje šolo in nima sistemske podpore. Kljub temu vztraja in dokazuje, da so meje tam, kjer jih sami postavimo. "Moj cilj je, da naslednje leto osvojim medaljo na evropskem prvenstvu, čez tri leta pa se želim boriti za medaljo na paraolimpijskih igrah v Los Angelesu. Verjamem, da je to povsem dosegljivo," pravi Dušan.