Fotografije so simbolične.

Od začetka leta 2016 pa do januarja 2019 naj bi iz različnih držav EU, predvsem pa iz Nemčije, uvažali Mercedese, Audije, BMWje in Porscheje visokega cenovnega razreda. Pri tem pa naj bi se na različne načine poskušali izogniti plačilu davka na dodano vrednost in davka na motorna vozila. Tako naj bi s ponarejenimi dokumenti izkazovali, da avtomobile prodajajo nemški državljani, ki pa so bili dejansko že pokojni.

Njihova imena naj bi poiskali v osmrtnicah, ki so jih objavili mediji. Podjetja, preko katerih so tekli posli, pa naj bi bila v nekaterih primerih slamnata. Na direktorska mesta naj bi postavljali osebe, ki živijo na socialnem dnu in jim v zameno za uslugo plačali nekaj sto evrov.

Vsega skupaj naj bi preprodali 115 luksuznih avtomobilov, in sicer na Hrvaško. Kupci naj bi bili podjetniki, zavarovalnice, farmacevtska podjetja in fizične osebe.

V skupni preiskavi slovenskih in hrvaških organov pregona naj bi se znašli štirje Hrvati, šest Slovencev in pet hrvaških družb, ki niso poravnavali davčnih obveznosti. Ob registraciji 86 osebnih vozil višjega cenovnega razreda naj bi hrvaški proračun oškodovali za 9,38 milijona kun pri davku na dodano vrednost in za 6,79 milijona kun pri davku na motorna vozila.

Večini članov slovenske združbe so na Hrvaškem že sodili, zdaj jim sodijo še pred slovenskim sodiščem v Ljubljani. Na predobravnavnih narokih so štirje krivdo priznali in s tožilstvom sklenili sporazum.

Obtožena, ki je novembra 2023 na sodišče prinesla 194.000 evrov, ki naj bi izvirali iz utaje davkov, izročil pa naj bi ji jih njen stric, je bila obsojena na dve leti zapora, ki pa jih lahko odsluži z delom v splošno korist. Dosodili so ji še 5.800 evrov denarne kazni in odvzem premoženja v višini 5.475 evrov, poravnati mora tudi stroške sodnega postopka.

Druga obtožena je včeraj prišla na sodišče brez zagovornice, ki je zbolela, zato sodnik ni izrekel kazni. Po poročanju Dnevnika naj bi se pogodila za dve leti in mesec dni vikend zapora, protipravno premoženjsko korist pa je morala vrniti že na Hrvaškem.

Eden od obtoženih se je ob priznanju krivde pogodil za dve leti in pet mesecev vikend zapora ter 4.800 evrov denarne kazni.

Drugi od obtoženih naj ne bi bil član hudodelske združbe, pomagal pa naj bi s ponareditvijo več računov, ki naj bi jih izročil enemu od obtoženih. Dejanje je pred sodiščem obžaloval. Dosodili so mu sedem mesecev zapora, ki jih bo lahko odslužil z delom v splošno korist.

Preostali štirje obtoženi krivde niso priznali, zato jih čaka sojenje.