Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se je začel postopno izvajati januarja lani, je kot prvo pravico uvedel oskrbovalca družinskega člana. Vendar te pravice niso mogli izvajati upokojenci, kar pa se z omenjenim predlogom spreminja. S 1. julijem se bodo tej pravici pridružile pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, do e-oskrbe in do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. S 1. decembrom pa zakon predvideva še pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji in do pravice do denarnega prejemka.

Ministrstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije sta v začetku maja objavila nove izračune za cene storitev dolgotrajne oskrbe na domu in v institucijah. Cena storitev, kot je denimo pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, pri dolgotrajni oskrbi na domu znaša 27 evrov na uro, pri dolgotrajni oskrbi v instituciji pa 19,80 evra na uro. Cena storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti medtem pri dolgotrajni oskrbi na domu znaša 33 evrov na uro, pri dolgotrajni oskrbi v instituciji pa 24 evrov na uro.

114 telefonska številka za informacije

Ker se ob uvajanju dolgotrajne oskrbe ljudem porajajo številna vprašanja, bodo na pobudo predsednika vlade Roberta Goloba klicni center 114 v tem tednu razširili še z odgovarjanjem na vprašanja s tega področja. Sprva je bil namreč namenjen odgovorom na vprašanja po poplavah avgusta leta 2023, minuli teden pa so mu dodali vsebine, povezane s predlogom pokojninske reforme, je na današnji novinarski konferenci povedal vodja centra Matjaž Florjanc Lukan. Vsak delovni dan od 8. do 16. ure se bodo lahko na to številko obrnili vsi, ki se jim porajajo vprašanja z obravnavanega področja.

Po njegovih besedah v klicnem centru ne bo odzivnika, ampak bo klicatelj takoj povezan s svetovalcem. Tako želijo priti naproti starejšim, ki komunikaciji s pomočjo odzivnika pogosto niso naklonjeni. Kot je pojasnil, za ta klicni center ne bo treba zagotavljati dodatnih sredstev.

Na ministrstvu so danes hkrati spomnili, da se bo 23. maja iztekla javna obravnava predloga novele zakona o socialnem varstvu, ki vzpostavlja pravno podlago za lažje delovanje stanovanjskih skupin. Ob tem v okviru krepitve podpore v skupnosti ureja institut institucionalnega varstva v drugi družini. "Predlog legalizira zatečeno stanje," je pojasnila Andreja Rafaelič z Inštituta za socialno varstvo. Po njenih besedah predlog omogoča podporo vsem, ki bodo želeli zapustiti institucijo.

Storitve podpore v skupnosti bodo po njenem pojasnilu izvajale tako nevladne organizacije kot tudi javni zavodi.