Lobnik je prepričan, da bi morali vzgojno-izobraževalni zavodi pri nudenju prehrane upoštevati tudi vero otrok, in ne le zdravstvenega stanja, kot je to urejeno zdaj. Trenutna ureditev mnoge otroke in starše po njegovem mnenju spravlja v stisko in pri njih zbuja občutke izključenosti le zaradi njihove vere, za kar pa ni dopustnega razloga in je po mnenju zagovornika v nasprotju z ustavo.

Kot je zapisal, so iz enakopravnega uživanja te pravice nekateri otroci izključeni zaradi šolske in druge zakonodaje, ki ne določa obveznosti glede odločanja o prilagoditvah prehrane zaradi vere. Ob tem je spomnil, da tudi smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih določajo, da vrtci in šole individualnih zahtev za prilagoditev prehrane zaradi vere ali prepričanja niso dolžni izvajati, pač pa morajo upoštevati le zahteve po medicinsko indiciranih dietah.

Lobnik zato ustavnim sodnikom daje v presojo vse predpise, ki urejajo vrtčevsko in šolsko prehrano. "Navidezno nevtralna ureditev prehrane nekatere otroke postavlja v slabši položaj le zaradi njihove vere ali prepričanja. To je v nasprotju s 14. členom ustave, ki govori o enaki obravnavi vseh, ne glede na osebne okoliščine," je pojasnil v zahtevi.

Ob tem je opozoril, da nezmožnost sodelovanja pri malici in kosilu vodi do občutkov izključenosti in neenakosti med otroki in pri njihovih starših, za kar ni dopustnega razloga. "Diskriminatorna ureditev prehrane od teh otrok in staršev terja, da ravnajo v nasprotju s svojo vero oziroma prepričanjem ali pa se odpovejo zakonski pravici do prehrane, kar je nedopustno in posega v izvrševanje svobode vere iz 41. člena ustave," je še dodal zagovornik.

Lobnik se je za ustavno presojo odločil zato, ker redno prejema prošnje za svetovanje ali posredovanje ter ugotavljanje diskriminacije zaradi neprilagajanja prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Poudarja, da je ustrezna prehrana v njih pomemben vidik enake obravnave otrok in mladih ter njihovega dostojanstva, a pristojno ministrstvo spremembam predpisov ni naklonjeno.

Analiza Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz leta 2024 po njegovih besedah kaže, da 98 odstotkov vrtcev in osnovnih šol pripravlja tudi jedi za otroke z določenimi alergijami ali drugimi zdravstvenimi stanji. Večina je poročala, da s tem nimajo težav, čeprav je zahtevno.

Kot je poudaril, so pri presojanju diskriminacije po zakonu o varstvu pred diskriminacijo enako pomembne vse osebne okoliščine ter da zakon ne daje možnosti proste izbire, katere osebne okoliščine upoštevati in katerih ne.

"To pa pomeni, da ni dopustno različno obravnavati otrok, ki določene hrane ne smejo jesti zaradi vere, in otrok, ki določene hrane ne smejo jesti zaradi njihovega zdravstvenega stanja, kot se to dela zdaj," je prepričan Lobnik, ki pričakuje, da bo to prepoznalo tudi ustavno sodišče.

Ob tem je še dodal, da bi zagotavljanje prilagoditev prehrane prispevalo tudi pri uresničevanju ciljev vzgoje in izobraževanja, zlasti razvoju strpnosti in spoštovanja različnosti.