To so fotografije iz projektne naloge za izdelavo idejne zasnove izgradnje novega priveznega mesta za tankerje zahodno od zaključka Pomola II.

Sporno projektno nalogo so izdelali Andrej Matekovič, ki je v Luko Koper prišel v času bivše vlade Roberta Goloba iz Kolektorja CPG in zasedel položaj svetovalca uprave za investicije. Pa tehnični vodja na terminalu za razsute in tekoče tovore Ervin Dekleva, David Dolher s področja investicij, Ivan Lovrič s področja nabave in vzdrževanja, Boštjan Brlek iz operative, vodja požarne varnosti Matej Ličan, s področja splošnih zadev Boris Peršuh ter vodja področja varovanja zdravja in ekologije v Luki Koper Franka Cepak. Soavtorja projektne naloge iz uprave za pomorstvo sta Jadran Petrinja in Gregor Mavrič ter vodja upravljanja pomorskih in rečnih naftnih skladišč pri Petrolu Valdi Jakac.

V uvodu projektne naloge med drugim piše, da namerava Luka Koper zgraditi privezno mesto za tankerje za sprejem tekočih tovorov na morju, ki bo omogočal obojestranski privez dveh ladijskih tankarjev hkrati. Da je naložba opredeljena v DPN kot nov objekt na morju z dvojnim privezom za tankerje v podaljšku zaključenega Pomola II. Gradnja je predvidena na parcelah št. 358/9 k.o. Ankaran in št. 3/16 k.o. Morje, lastnik parcel je država. Veljavni prostorski akt, ki določa pogoje za gradnjo je uredba o državnem prostorskem načrtu, DPN.

Projektna naloga: Smotrno je, da se zgradni kombinirana ploščad

V opisu obstoječega stanja med drugim piše, da je v podaljšku obale Silos privezno mesto za tankerje, ki ga uporablja obstoječi Terminal Instalacije (Petrol) v zaledju, ki v prihodnosti načrtuje privez tankerjev večjih dimenzij od sedanjih. Potreba po novem privezu je bila obravnavana v okviru prostorske ureditve JZ dela Pomola II. Potrjeno je bilo, da se privez za tekoče tovore prestavi na novo lokacijo in s tem možnost vezanja ladij večjih dimenzij. V ta namen je smotrno, da se zgradi kombinirana ploščad, ki omogoča privez tankerjev na severni in južni strani ploščadi. Uporabljali bi jo za različne tekoče tovore, tako Luka Koper kot Petrol.

V točki projektne naloge, kjer so opisane zahteve službe za varovanje zdravja zaposlenih in ekologije, piše, da bo poseg "značilno posegal v koprski zaliv. Predvidevamo, da bo uprava za pomorstvo tudi omejila gibanje okoli celotnega objekta (zaradi varnostnih razlogov), kar bo bistveno vplivalo na turistični – navtični turizem v zalivu. Posledično predlagamo preučitev podvodne postavitve cevovodov (po dnu zaliva)".

6. junija 2023 je predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič pisala predsednici uprave Luke Koper Nevenki Kržan. Luka Koper je, kot je razvidno iz dokumenta, pisala Petrolu, da se opredeli oziroma potrdi projektno nalogo. Drobne Popovič je Kržanovi napisala, da so projektno nalogo preučili tako v tehnično-operativnem kot pravnem smislu in jo pozvala, da organizira sestanek, na katerem bo Petrol predstavil "potrebne prilagoditve". Do danes niti iz Luke Koper niti iz Petrola nihče ni sporočil, da je dopis, ki ga je ankaranski župan Gregor Strmčnik dal v javnost, ponaredek.

Luka Koper: Naša dejavnost ima poseben pomen za obrambo države

Ankaranska občina je dostop do dokumentov Luke Koper zahtevala z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja, vendar so jih tako v Luki Koper kot na Ministrstvu za infrastrukturo zavrnili, "predstavniki države in Luke Koper so program razvoja pristanišča za obdobje po letu 2015 označili za poslovno skrivnost". Občina Ankaran je do projektne naloge prišla po drugi poti.

Iz Luke Koper so Občini Ankaran odgovorili: "Pomembnost koprskega pristanišča kot objekta kritične infrastrukture se ne izraža le na področju izvajanja pristaniške dejavnosti … temveč v zadnjem času z zaostrovanjem geopolitične situacije tudi na obrambnem področju." Dodali so, da je Luka Koper eden izmed nosilcev obrambnega načrtovanja in ima njena dejavnost poseben pomen za obrambo države. Zato bi razkritje dokumentov v zvezi s pristaniško infrastrukturo povzročilo škodo.

Da je program razvoja pristanišča za mednarodni promet Koper za obdobje 2021-2025 in strateški poslovni načrt Luke Koper za obdobje 2024-2028 poslovna skrivnost, so ankaranski občini odgovorili tudi na infrastrukturnem ministrstvu – in zavrnili vpogled v dokumente.

MOK: Zemljišča na širšem območju koprskega pristanišča nikoli niso bila del naselja Ankaran

Januarja letos je Mestna občina Koper (MOK) proti Občini Ankaran vložila tožbo, s katero želi mejo med občinama z reke Rižane prestaviti na Jadransko cesto. S tem bi ankaranska občina izgubila skoraj tretjino svojega ozemlja, ostala bi brez pomembnih sredstev iz naslova stavbnega zemljišča in pristaniških koncesij. Strmčnik tožbo vidi kot poskus MOK, da se Občina Ankaran izključi iz vseh postopkov odločanja o prihodnosti Luke Koper. Ankaranski svetniki soglasno nasprotujejo takim načrtim MOK.

Na MOK pravijo, da želijo s tožbo meje med občinama "določiti pravilno". Da zemljišča na širšem območju koprskega pristanišča nikoli niso bila del naselja Ankaran. Da občini poteka meje ne moreta določiti sporazumno, in da zato ostaja možnost, da o tem odloči sodišče ali državni zbor.

Zdaj so na potezi koprski mestni svetniki, ki jim župan Bržan predlaga, da sprejemejo ponovno sklep iz leta 2012, s katerim bi MOK ponovno potrdila nasprotovanje gradnji plinskih terminalov. Tudi v Luki Koper so MOK zatrdili, da "trditve o domnevnih načrtih Luke Koper ne odražajo dejanskega stanja, saj Luka nima načrtov za izgradnjo plinskega terminala v koprskem zalivu, prav tako ne načrtuje pretovora utekočinjenega plina ali drugih nevarnih snovi v obsegu, kot je bilo predstavljeno".

Odprta ostajajo vprašanja, zakaj je bila izdelana tako obsežna in strokovna projektna naloga za izgradnjo priveznega mesta za tankerje, zakaj so iz Petrola želeli priti na sestanek v Luko Koper, in če Luka Koper nima načrtov za izgradnjo plinskega terminala, zakaj je sploh projektna naloga bila naročena in narejena, in predvsem, koliko je stala njena izdelava. To smo vprašali Luko Koper, njihove odgovore bomo objavili, ko in če jih prejmemo.