Jug je poudaril, da so vrhunski rezultati plod celotne družbe, ki deluje solidarno. "Ne vem, če se zavedamo, kakšen ekskluzivni luksuz živimo v tej državi samo zato, ker smo tukaj en za drugega. Dokler bomo znali kot družba delovati tako solidarno, bomo zagotavljali te vrhunske storitve," je prepričan.

Strokovni direktor kirurške klinike in vodja centra za transplantacijsko dejavnost Ivan Kneževič je dejal, da so v UKC Ljubljana izjemno ponosni na program presaditve srca, s katerim so že 16 let v svetovnem vrhu. Od leta 2009 so 12-krat izvedli največ presaditev srca na milijon prebivalcev na svetu. Poudaril je, da presaditve organov izvajajo le v UKC Ljubljana, gre pa za kompleksno dejavnost, v katero je vključenih več kot 150 strokovnjakov različnih strok.

Kneževič meni, da so od leta 2009 postali pozitiven primer in vzor vsem državam ter da izjemni rezultati kažejo na visoko strokovnost, organiziranost in vrhunskost medicine v UKC Ljubljana. Spomnil je, da je bil gonilna sila razvoja pokojni kardiolog Bojan Vrtovec, pod vodstvom katerega je leta 2009 na samostojnem oddelku začel delovati program za zdravljenje bolnikov s srčnim popuščanjem in presaditev srca.

Vodja programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca s kliničnega oddelka za kardiologijo Gregor Poglajen je dejal, da je namen zdravljenja s presaditvijo srca bolnika vrniti v življenje, kot ga je poznal pred boleznijo. Morajo pa bolniki po presaditvi srca jemati zdravila za zaviranje imunskega sistema, s katerim preprečujejo zavrnitveno reakcijo, zaradi zavrtega imunskega sistema pa tudi druga zdravila. "Teh zdravil se v začetnem obdobju nabere približno 15 do 20, količina pa se potem individualno zmanjša," je dejal.

Ob začetku programa je bila čakalna lista za presaditev srca kratka, s približno 25 bolniki, danes pa jih je na njej približno 100. "To priča o dobrem delu, ne samo na ravni kliničnega centra in programa, ampak na ravni celotne države, ker je z razvojem programa obravnava napredovalega srčnega popuščanja, presaditev srca in zdravljenje z dolgoročno mehansko cirkulatorno podporo postala dostopna širokemu krogu bolnikov s tovrstnimi boleznimi," je prepričan.

Poglajen je poudaril, da je čakalno dobo težko oceniti, saj ne obstaja enovit seznam bolnikov, saj se organi dodeljujejo glede na številne parametre. Ob tem obstajata dve stopnji nujnosti na listi. Na elektivni listi so bolniki, ki ob pogostih ambulantnih kontrolah na presaditev čakajo v domačem okolju, bolnike na urgentni listi pa odobri centralna pisarna organizacije Eurotransplant. Bolniki na urgentni listi čakajo med 40 in 50 dni, na elektivni listi pa med letom in pol in dvema.

Jug je dodal, da bolnikom, ki nujno potrebujejo srce, presadijo umetno srce kot začasno premostitev do pravega donorja. Teh so v UKC Ljubljana vsadili približno 150, kar je med največ na svetu. Ob tem je razkril, da so spomladi dojenčku prvi v regiji vstavili umetno srce, nato pa "po neverjetnem naključju po enem tednu prejeli donorsko srce" in izvedli uspešno transplantacijo.

Ponosni so tudi na preživetje bolnikov po presaditvi srca, ki je nad povprečjem svetovnega združenja za transplantacije srca in pljuč. "Mediano preživetje se približuje 15 letom in to je velik napredek," je povedal Poglajen. Jug pa je dodal, da je petletno preživetje slovenskih bolnikov skoraj 80-odstotno, če jim ne bi presadili srca, pa bi eno leto preživelo le 20 odstotkov bolnikov. V UKC Ljubljana sicer presadijo srce bolnikom, ki so stari od 0 do 70 let, kasneje transplantacij glede na dogovor v Eurotransplantu ne izvajajo.

Generalni direktor Slovenija Transplant Andrej Gadžijev je poudaril, da zgodbe o uspešnih presaditvah brez darovanja organov niso mogoče. "Ne obremenjujte se z vprašanjem, ali ste dovolj zdravi in mladi, ali so vaši organi dovolj dobri za darovanje. Če živite zdravo in odgovorno sodelujete v procesih zdravljenja, ste lahko darovalci tudi v zelo visoki starosti," je nagovoril vse, ki se še odločajo za vpis register darovalcev.

V transplantacijski ekipi sodelujejo tudi predstavniki zdravstvene nege. Diplomirana medicinska sestra s kirurške klinike Aleksandra Stropnik je danes dejala, da so medicinske sestre prvi stik s pacientom po transplantaciji srca, pomagajo pa jim s strokovnim znanjem, empatijo in človečnostjo. Diplomirani zdravstvenik z interne klinike Simon Koletnik je dodal, da bolniki na presaditev lahko čakajo dneve, tedne in mesece, kar je zanje lahko zelo naporno, pri tem pa je zdravstvena nega zelo pomembna.