Potem ko so na tržaškem liceju Dante Carducci pri približno 30 dijakih potrdili latentno okužbo s tuberkulozo, italijanske zdravstvene oblasti nadaljujejo preverjanje morebitnih novih primerov. Okužbe so odkrili po tem, ko je decembra zbolela ena od dijakinj. Po navedbah zdravstvene ustanove Asugi dijaki nimajo simptomov bolezni, vendar so preventivno vključeni v trimesečno antibiotično zdravljenje. Doslej so pregledali okoli sto mladih in sprožili dodatne epidemiološke postopke.

Primer je vzbudil pozornost tudi v Sloveniji, predvsem zaradi bližine meje in vprašanj o morebitnem širjenju bolezni. Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da latentna tuberkulozna okužba še ne pomeni bolezni in da okužene osebe niso kužne. Slovenija še naprej ostaja država z nizko incidenco tuberkuloze, zdravstvene oblasti pa ne zaznavajo povečanega tveganja za širjenje okužbe iz Trsta v naše okolje.

Po podatkih Registra tuberkuloze Republike Slovenije, ki deluje na Kliniki Golnik, je bilo leta 2025 v Sloveniji zabeleženih 80 primerov tuberkuloze (TB), kar pomeni približno 3,7 primera na 100.000 prebivalcev. V Sloveniji se tuberkuloza pogosto pojavlja pri starejših nad 65 let, pri osebah, ki so priseljene iz drugih držav, in pri osebah, ki so nezaposleni. "Velik delež je tudi takšnih, ki prekomerno uživajo alkohol," pojasnjuje vodja Registra tuberkuloze Republike Slovenije prim. Petra Svetina, dr. med., specialistka interne medicine s Klinike Golnik. 

Tuberkuloza se pojavlja po vseh regijah Slovenije. "Ne opažamo, da bi se v posameznih regijah v zadnjih letih TB pojavljala pogosteje oziroma da bi se pojavljanje v določenih regijah povečevalo," še dodaja.

Slovenija je po njenih navedbah država z nizko incidenco TB. "Tretjina oseb je rojenih v tujini, med temi je še vedno največ tistih, ki prihajajo iz bivše skupne države Jugoslavije, se pa delež ostalih migrantov, ki prihajajo iz bolj oddaljenih držav, v zadnjih letih (predvsem po epidemiji COVID-a) povečuje." 

Vendar se sistematično testiranje na latentno okužbo ne izvaja. "Pri teh občutljivih skupinah prebivalstva se izvajajo določeni ukrepi za tuberkulozo – enako kot pri ostalih občutljivih skupinah prebivalstva (npr. zaporniki, kontakti s TB, okuženimi z virusom HIV ...), medtem ko rednega in stalnega testiranja na latentno okužbo ne izvajamo. Npr. pri migrantih, ob vstopu v azilni dom, se opravi pregled pri zdravniku z usmerjenimi vprašanji glede tuberkuloze. Če oseba navaja, da je imela tuberkulozo v preteklosti oziroma da je bila v stiku s tuberkuloznim bolnikom ali navaja simptomatiko, ki bi govorila za aktivno tuberkulozo, se to osebo usmeri v nadaljnjo obravnavo k pulmologu," navaja Svetina.

Ali okužbe v Trstu povečujejo tveganje tudi za nas?

Po mnenju prim. Svetine primer tuberkuloze pri dijaku v Trstu ne predstavlja visokega tveganja za pojav tuberkuloze oziroma širjenja okužbe v našo državo. Kot navaja, tveganje za prenos okužbe obstaja enako kot pri ostalih primerih. Ob tem poudarja, da latentna okužba še ne pomeni bolezni in da takšne osebe niso kužne. "Poudariti je treba, da oseba, ki ima latentno okužbo, ni kužna, torej nima bolezni in bolezni tudi ne širi naprej."  

"Treba pa je biti pri tej osebi pozoren, če se pojavi simptomatika, ki govori za tuberkulozo, potem je seveda potrebno primerno ukrepanje. Vsekakor je pomembno, da se vedno, kadar obstaja sum na tuberkulozo, pomisli na to bolezen in izvede ustrezna diagnostika. Pri osebah, ki so bile v stiku s kužnim tuberkuloznim bolnikom, opravimo testiranje na latentno okužbo in če jo potrdimo, uvedemo preventivno zdravljenje," opozarja.

Kako bi v Sloveniji ukrepali v podobnem primeru? 

"Ukrepanje v tej situaciji je enako, kot ga izvajajo tudi ostale države. Tudi v Sloveniji smo pred leti imeli pojav tuberkuloze v šoli, v vrtcu, v negovalni ustanovi in tudi v porodnišnici in smo enako ukrepali. To pomeni, da pregledamo vedno vse izpostavljene osebe; v tem primeru v Trstu dijake, zaposlene in družinske člane. Pri tistih, ki se ugotovi latentna okužba z mikobakterijami tuberkuloze, uvedemo preventivno zdravljenje z namenom, da preprečimo razvoj tuberkuloze," pojasnjuje Svetina.

Bi lahko bilo v prihodnosti cepljenje spet obvezno?

V Sloveniji od leta 2005 ni več obveznega cepljenja novorojenčkov proti tuberkulozi. "Cepimo samo občutljive skupine novorojenčkov. To so predvsem tisti, katerih starši so se v zadnjih petih letih preselili iz območij z visoko incidenco tuberkuloze ali pa bodo ti otroci v prvih letih življenja potovali v te države," pojasnjuje prim. Svetina. Cepljenje sicer ne prepreči bolezni, "ampak prepreči najhujše oblike bolezni v prvih letih življenja. Torej otrok še vedno lahko zboli, vendar zboli za milejšo obliko tuberkuloze."

O uvedbi obveznega splošnega cepljenja pristojni ne razmišljajo. "Zaenkrat v Sloveniji ne ugotavljamo porasta tuberkuloze pri otrocih in tudi incidenca tuberkuloze v Sloveniji z leti upada, tako da ne razmišljamo o tem, da bi ponovno uvedli neselektivno cepljenje proti tuberkulozi. Ostaja pa selektivno cepljenje proti TB," je na naše vprašanje odgovorila Svetina. "Za Slovenijo je pomembno povedati, da imamo malo primerov tuberkuloze pri otrocih, kar je eden od kazalnikov, da je tuberkuloza pri odrasli populaciji dobro nadzorovana," še dodaja.

Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) navajajo, da cepljenje vseh otrok "ni smiselno". Kot so zapisali v odgovoru na naše  vprašanje: "Cepivo proti tuberkulozi (TB), ki je trenutno na voljo, daje zaščito le proti najtežjim oblikam tuberkuloze pri dojenčkih (miliarna TB in TB meningitis). Ker se TB pri otrocih v Sloveniji zelo redko pojavlja, cepljenje vseh otrok ni več smiselno."