"Največji projekt na področju vodooskrbe v zgodovini Slovenije", ki naj bi povezal štiri regionalne vodovode – Rižanski vodovod Koper, Kovod Postojna, Kraški vodovod Sežana in Komunalo Ilirska Bistrica – v enoten sistem in zagotovil zadostno in stabilno oskrbo slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo tudi v razmerah izrednih vremenskih dogodkov ali suš, bi se po prvotnih napovedih moral začeti graditi v prihodnjem letu, a kot kaže, se ne bo. Država je zaradi "nezadostne pripravljenosti občin" in ocene o "visokem tveganju pravočasne izvedbe" s projekta prerazporedila približno 30 milijonov evrov in jih usmerila drugam. Občine zdaj napovedujejo izvedbo projekta vodooskrbe "v dveh kohezijskih obdobjih".
KDAJ DO REŠITVE ZA NEMOTENO OSKRBO S PITNO VODO? Ping-pong med občinami in ministrstvom
Koper
Novembra 2024, so župani 12 občin slovenske Istre in kraškega zaledja – Koper, Izola, Piran, Ankaran, Postojna, Pivka, Sežana, Komen, Hrpelje-Kozina, Divača, Ilirska Bistrica in Miren-Kostanjevica – sprejeli osnutek investicijskega projekta vodooskrbe slovenske Istre in kraškega zaledja. S tem projektom, ki je bil označen kot "največji projekt na področju vodooskrbe v zgodovini Slovenije" in "največji skupni infrastrukturni projekt primorskih občin", naj bi povezali štiri regionalne vodovode – Rižanski vodovod Koper, Kovod Postojna, Kraški vodovod Sežana in Komunalo Ilirska Bistrica – v "enoten, robusten in odporen sistem", s čemer bi zagotovili zadostno in stabilno oskrbo s pitno vodo tudi v razmerah izrednih vremenskih dogodkov ali suš.
Vrednost investicije je bila ocenjena na skoraj 117 milijonov evrov. Večji delež sredstev naj bi občine zagotovile s koriščenjem nepovratnih sredstev v programu kohezijske politike za obdobje 2021–2027, medtem ko bi same v svojih proračunih skupaj zagotovile nekaj manj kot 30 milijonov evrov. Kot so tedaj napovedali, naj bi bil projekt zaključen v petih letih.
Ministrstvo: Projekt še "ni na ustrezni stopnji pripravljenosti"
Ministrstvo za naravne vire in prostor je za Regional potrdilo "prerazporeditev" približno 30 milijonov evrov iz projekta, saj je ugotovilo "visoko tveganje pravočasne izvedbe operacij in doseganje kazalnikov PEKP 2021–2027". Po navedbah MNVP namreč "projekt še vedno ni na ustrezni stopnji pripravljenosti s strani občin, ki bi nakazovala izvedljivost projekta oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja v rokih finančne perspektive 2021–2027, kar pomeni v celoti zgrajeno do 31. 12. 2029."
Kot je razbrati iz navedb ministrstva, bi morale občine izpeljati vse potrebne aktivnosti za pridobitev gradbenih dovoljenj, a jih niso. "Projekt v takšnem obsegu in višini ocenjene vrednosti je pod vprašanjem, da se izvede do 31. 12. 2029, glede na to, da so občine v fazi idejnih zasnov in hidravličnih preračunov ter še nimajo pravice graditi," navajajo na ministrstvu.
Občine: "Izvirni projekt se nadgrajuje"
Štiri istrske občine so v skupnem odgovoru sporočile, da se bo projekt vodooskrbe realiziral "v dveh kohezijskih obdobjih". Kot navajajo: "Izvirni projekt vodooskrbe slovenske Istre in Krasa se nadgrajuje z dodatnimi projekti, zaradi katerih smo se v soglasju s pristojnimi ministrstvi (MNVP, MKRR) odločili izvedbo celotnega projekta realizirati v dveh kohezijskih obdobjih."
Pojasnjujejo, da so projekte razdelili na dve fazi. "Tako smo že terminsko in geografsko opredelili vse projekte, ki jih bomo realizirali v okviru finančne perspektive 2021–2027, kar pomeni, da bodo dokončani do 31. 12. 2029 in določili projekte, ki jih bomo zaključili v prihodnji perspektivi."