Projekt vodooskrbe slovenske Istre in kraškega zaledja velja za enega ključnih infrastrukturnih projektov na tem območju, saj naj bi zagotovil dolgotrajno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo v regiji, ki se spopada s kroničnimi vodnimi primanjkljaji. Vendar pa je ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) potrdilo umik sredstev oziroma začasno prerazporeditev približno 30 milijonov evrov iz projekta. Razlog za umik sredstev je po navedbah ministrstva nezadostna pripravljenost dvanajstih vključenih občin, ki ogroža pravočasno izvedbo projekta v okviru evropske finančne perspektive 2021–2027. Občine – med njimi tudi Koper, Izola, Piran in Ankaran – še niso izvedle vseh potrebnih aktivnosti pred začetkom gradnje, kar po mnenju ministrstva postavlja pod vprašaj celotno izvedljivost projekta v predvidenem časovnem okviru.
MINISTRSTVO KRIVI OBČINE: Vodooskrbi slovenske Istre odvzeli 30 milijonov evrov
Koper
Na ministrstvu so za Regional potrdili, da so sredstva za projekt vodooskrbe slovenske Istre in kraškega zaledja "začasno prerazporejena", ker projekt ni ustrezno pripravljen s strani občin, da bi bil lahko zgrajen do 31. decembra 2029. Kot je znano, je v projekt vključenih dvanajst občin: Piran, Izola, Ankaran, Postojna, Pivka, Miren-Kostanjevica, Komen, Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača, Ilirska Bistrica in Mestna občina Koper.
"Sredstva so začasno prerazporejena glede na zadnjo spremembo Programa EKP 2021–2027, ker projekt še vedno ni na ustrezni stopnji pripravljenosti s strani občin, ki bi nakazovala izvedljivost projekta oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja v rokih finančne perspektive 2021–2027, kar pomeni v celoti zgrajeno do 31. 12. 2029," so navedli v odgovoru na naša vprašanja.
Tveganje izgube evropskih sredstev?
Po oceni izvedljivosti projekta se predvideva začetek koriščenja evropskih sredstev šele v letu 2027. Po navedbah ministrstva je vlada zagotovila "varovalko", da se ta sredstva v letih 2025 in 2026 namenijo za projekte oskrbe s pitno vodo (preko mehanizma DRR) "z namenom, da se omogoči takojšnje koriščenje sredstev in tako zmanjša tveganje izgube evropskih sredstev zaradi nedoseganja mejnika N+3".
Kot še navajajo, se "ob morebitni pravočasni zagotovitvi ustrezne stopnje pripravljenosti projekta in izvedljivosti projekta oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja v rokih finančne perspektive 2021–2027 znižana sredstva nadomestijo do prvotno načrtovane višine".
Kot so zapisali, so občine še v fazi idejnih zasnov in hidravličnih preračunov, gradbenih dovoljenj še ni. "Projekt v takšnem obsegu in višini ocenjene vrednosti je pod vprašanjem, da se izvede do 31. 12. 2029, glede na to, da so občine v fazi idejnih zasnov in hidravličnih preračunov ter še nimajo pravice graditi," navajajo na ministrstvu. Zato MNVP občine vsakokratno opozarja, da je za realizacijo operacij v okviru PEKP 2021–2027 ključno, da se čimprej izvedejo vse aktivnosti, potrebne za realizacijo na terenu.
"Visoko tveganje pravočasne izvedbe operacij"
Na podlagi prejetih informacij s strani občin in pregleda napredka aktivnosti, ki morajo biti izvedene pred izvedbo gradnje, ministrstvo ocenjuje "visoko tveganje pravočasne izvedbe operacij in doseganje kazalnikov PEKP 2021–2027".
Kot poudarjajo, ministrstvo občine poziva, da naj za izvedbo predlagajo "optimalne variante projektov, ki bi bile še izvedljive v okviru PEKP 2021–2027".
Ministrstvo v svojem odgovoru ni podalo ocene, ali je trenutna ocenjena vrednost projekta v višini 117 milijonov evrov še realna. Prav tako niso odgovorili na vprašanje o možnih podražitvah zaradi zamikov in dolgotrajnih postopkov.