ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Ventilator porabi precej manj elektrike

Pri porabi električne energije je razlika med ventilatorjem in klimatsko napravo precejšnja. Običajni imajo namizni, stoječi in stolpni ventilatorji moč približno od 25 do 80 vatov, večina gospodinjskih modelov pa med 40 in 60 vatov.

T3 je stroške izračunal na podlagi britanske cene električne energije julija 2026. Če njihove izračune preračunamo v evre po takratnem menjalnem tečaju, bi šesturno delovanje 25-vatnega ventilatorja stalo približno pet centov, deseturno delovanje močnejšega, 80-vatnega ventilatorja pa približno 23 centov.

Strošek posamezne naprave je sicer odvisen od njene moči, časa delovanja in cene električne energije. Izračunamo ga tako, da moč naprave v kilovatih pomnožimo s številom ur uporabe in ceno kilovatne ure.

Klimatska naprava porabi bistveno več

Prenosna klimatska naprava je precej večji porabnik, saj za razliko od ventilatorja, ki z gibanjem zraka ustvarja občutek hlajenja, zrak v prostoru dejansko ohlaja.

Povprečne prenosne klimatske naprave imajo moč približno od 700 do 1500 vatov. Njihova hladilna zmogljivost je pogosto izražena v enotah BTU. Večja kot je vrednost BTU, zmogljivejša je klimatska naprava in praviloma tudi več električne energije porabi. 

T3 kot primer navaja 900-vatno klimatsko napravo, ki deluje osem ur. Po njihovem izračunu bi takšno hlajenje ob takratni britanski ceni električne energije stalo približno 2,19 evra.

Razlika je torej precejšnja: medtem ko ventilator za večurno delovanje porabi razmeroma malo energije, lahko prenosna klimatska naprava za enako obdobje porabi večkrat toliko elektrike.

Pri veliki vročini ni pomemben le strošek hlajenja

Pri visokih temperaturah je treba poleg porabe električne energije upoštevati tudi vpliv vročine na zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da lahko vročinski stres resno obremeni telo in poslabša nekatere obstoječe zdravstvene težave.

Če telo ne more več učinkovito oddajati odvečne toplote in uravnavati svoje temperature, se poveča tveganje za vročinsko izčrpanost in vročinski udar. Vročina dodatno obremenjuje tudi srce in ledvice, posebej ranljivi pa so lahko starejši ter ljudje z nekaterimi srčno-žilnimi in dihalnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ali boleznimi ledvic.

Kdaj ventilator ni več primerna izbira?

Po priporočilih WHO naj bi električne ventilatorje uporabljali pri temperaturah pod 40 stopinj Celzija. Nad to mejo lahko njihova uporaba telo dodatno segreva, zato zgolj ventilator ni več ustrezna rešitev za ohlajanje.

WHO svetuje tudi, da dom ponoči ohladimo z odpiranjem oken, kadar je zunaj hladneje kot v notranjosti. Čez dan, ko je zunaj bolj vroče, je priporočljivo zapreti okna in preprečiti vdor neposredne sončne svetlobe z žaluzijami ali polkni. K manjši količini toplote v prostoru pripomore tudi izklop električnih naprav, ki jih ne potrebujemo.

Klima in ventilator se lahko dopolnjujeta

Ni nujno, da izberemo samo eno napravo. WHO priporoča, da pri uporabi klimatske naprave temperaturo nastavimo na 27 stopinj Celzija in hkrati vključimo ventilator. Zaradi gibanja zraka lahko prostor občutimo, kot da je približno štiri stopinje hladnejši, takšna kombinacija pa lahko po navedbah WHO stroške hlajenja zmanjša tudi do 70 odstotkov.

V vročih dneh je pomembno tudi neposredno ohlajanje telesa. WHO svetuje lahka in ohlapna oblačila, hladne prhe ali kopeli, vlaženje kože ter redno pitje vode.