ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Kot so izpostavili v skupnem mnenju, pod katerega se je podpisalo 16 sodelavcev Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, predlog ne ureja zgolj organizacijskih ali tehničnih vprašanj, temveč posega v razmerja med policijo, državnim tožilstvom in sodišči, v položaj in imenovanje državnih tožilcev ter v model predhodnega kazenskega postopka.

"Gre za sistemsko reformo, pri kateri imajo lahko nejasne, neusklajene ali premalo premišljene rešitve dolgoročne posledice za učinkovitost kazenskih postopkov, pravice njihovih udeležencev in zaupanje v pravosodje," so opozorili.

Kot posebej zaskrbljujoč izpostavljajo način priprave predloga zakona, saj iz gradiva izhaja, da ni bilo izvedeno javno posvetovanje, iz odzivov pristojnih institucij pa je razvidno, da pri pripravi niso ustrezno sodelovali niti organi, ki naj bi predlagane rešitve izvajali. Prav tako ni bila omogočena širša strokovna razprava, v kateri bi bilo mogoče preveriti predpostavke predloga, primerjati možne rešitve ter pravočasno opozoriti na izvedbena in ustavnopravna tveganja, so dodali.

"Javno in strokovno posvetovanje ni ovira učinkovitosti, ampak eden od njenih pogojev. Omogoča, da se pomanjkljivosti odkrijejo pred začetkom uporabe zakona, ko jih je še mogoče odpraviti brez posledic za konkretne postopke," so izpostavili.

Kritični so tudi do obravnave predloga po nujnem zakonodajnem postopku in do predloga, da bi se zakon začel uporabljati v začetku leta 2027. Strinjajo se, da je potreba po učinkovitejšem pregonu korupcije in organiziranega kriminala nedvomno pomembna, a reforma ne more biti učinkovita, "če njeni nosilci predhodno ne morejo preveriti, kako bodo nove pristojnosti, tokovi zadev in procesna pravila delovali v praksi," so izpostavili.

Med posebej spornimi rešitvami predloga zakona izpostavljajo spremembo modela kazenskega postopka v delu, ki se nanaša na uvedbo tožilske preiskave, ter spremembe, ki vplivajo na imenovanje, položaj in neodvisnost državnih tožilcev.

Pri slednjem kot najbolj zaskrbljujoče izpostavljajo, da zakon pri imenovanju vseh državnih tožilcev namesto strokovne presoje Državnotožilskega sveta kot neodvisnega strokovnega organa daje prednost politični volji ministra za pravosodje. Takšnega predloga po njihovem mnenju ni mogoče razumeti drugače kot zmanjševanje samostojnosti in neodvisnosti državnih tožilcev in večjega vpliva politike pri kadrovanju v državnotožilsko organizacijo.

"Skoraj odveč je poudariti, da je takšna sprememba sporna tako s stališča ustave, ki tožilcem zagotavlja samostojnost in neodvisnost, kot tudi mednarodnih standardov, ki spoštujejo vladavino prava," so opozorili.

Menijo, da tako obsežne reforme ni mogoče odgovorno zasnovati in uveljaviti brez dejanskega sodelovanja institucij, ki jo bodo izvajale, brez širše strokovne razprave in brez realnega časa za pripravo. Menijo tudi, da je lahko učinkovita le reforma, ki je strokovno pretehtana, sistemsko usklajena in izvedljiva tudi za institucije, od katerih bo odvisno njeno delovanje v praksi. Zakonodajalca zato pozivajo, da predlaganega zakona v tej obliki ne sprejme.