KONEC NARAVNE NOSEČNOSTI? Kitajska razvija nosečniškega robota, ki bo sposoben roditi otroka

Svet

Kitajski znanstveniki razvijajo prvi "nosečniški humanoid" na svetu, ki bo sposoben donositi in roditi otroka, kar je do zdaj obstajalo le v znanstveni fantastiki. Robot bo zasnovan tako, da bo posnemal celoten proces od spočetja do poroda. Razvoj temelji na dosedanjih uspehih umetnih maternic, v katerih so znanstveniki že ohranjali življenje prezgodaj rojenih jagnjet. Projekt že sproža burne razprave o etičnih in pravnih vprašanjih ter vplivu na vlogo žensk v družbi. Podporniki menijo, da bi tehnologija lahko pomagala neplodnim parom in ženskam prihranila tegobe nosečnosti, medtem ko kritiki svarijo pred izgubo materinske povezanosti in "koncem žensk".

Znanstveniki na Kitajskem razvijajo prvi "nosečniški robot" na svetu, ki bo sposoben donositi in roditi otroka. Humanoid bo opremljen z umetno maternico, ki bo prejemala hranila prek cevi, so pojasnili strokovnjaki. Prototip naj bi bil predstavljen prihodnje leto, prodajna cena pa bo okoli 100.000 juanov (približno 11.000 evrov).

Dr. Zhang Qifeng, ustanovitelj podjetja Kaiwa Technology, ki razvija to napravo, si predstavlja napravo, ki ne bo zgolj inkubator, temveč humanoid, sposoben posnemati celoten proces od spočetja do poroda. Povedal je, da je tehnologija umetne maternice že v "zreli fazi" in jo je zdaj treba vgraditi v trebušno votlino robota, "da lahko resnična oseba in robot sodelujeta pri doseganju nosečnosti", poroča DailyMail. Strokovnjaki za zdaj sicer še niso razkrili podrobnosti o tem, kako bodo jajčece in semenčica oplodili ter vstavili v umetno maternico.

Znanstveniki so že pred tem uspeli prezgodaj rojena jagnjeta obdržati več tednov pri življenju v umetni maternici, ki je videti kot plastična vreča. Ta "biovreča" je plodu zagotavljala vse potrebno za rast in razvoj, vključno s hranilno bogato oskrbo s krvjo ter zaščitno vrečo amnijske tekočine. V poskusih so raziskovalci pokazali, da prezgodaj rojena jagnjeta, ki so bila v umetnih maternicah, ne le preživijo, temveč tudi pridobijo težo in jim zraste volna.

Medtem ko biovreča deluje kot inkubator, ki prezgodaj rojenim omogoča rast v okolju, podobnem maternici, si znanstveniki pri nosečniškem robotu obetajo, da bo sposoben podpirati plod od spočetja do poroda.

Kruto ali koristno?

Novica o razvoju je sprožila burno razpravo na kitajskih družbenih omrežjih, kjer so kritiki tehnologijo označili za etično sporno in nenaravno. Mnogi so menili, da je oropati plod materinske povezanosti kruto, obenem pa so se pojavila vprašanja o tem, kako bi pridobili jajčeca za ta proces.

Po drugi strani pa je veliko ljudi izrazilo podporo inovaciji, saj so jo videli kot način, kako ženskam prihraniti nosečniške tegobe.

Če bo projekt uresničen, bi lahko humanoidna nosečnost postala orodje za boj proti naraščajočim stopnjam neplodnosti na Kitajskem.

Razvrednotenje ženske biologije?

Leta 2022 je skupina raziskovalcev iz otroške bolnišnice v Filadelfiji, ki razvija umetne maternice, objavila članek o etičnih vidikih tehnologije. Raziskovalci so zapisali: "Skrbi nas, da bi to lahko privedlo do razvrednotenja ali celo patologizacije nosečnosti ter zmanjšalo pomen izkušenj žensk pri iskanju smisla, moči in samouresničitve v tem edinstvenem vidiku ženske biologije." 

Vendar je v začetku letošnjega leta anketa pokazala, da bi kar 42 odstotkov mladih od 18 do 24 let, podprlo "popolno rast ploda zunaj ženskega telesa".

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
ZigaZois |  15 .08. 2025 ob  21: 05
Sem sicer zastarel glede pogledov na družino. Zame je družina oče, mama in otroci.
Sesaj so že lahko ženske - ki živijo v istospolnem zakonu - umetno oplojene in imajo otroka, brez kontakta z moškim.
Se pa zadnje čase močno govori o enakopravnosti med spoloma. Z nosečniškim robotom, bosta lahko tudi dva moška v istospolnem zakonu imela otroka.
V tem ne vidim nobenega problema. Dve mame, dva očeta . . .
Kvečjemu vidim problem v dejstvu, ki sem ga navedel na začetku in enakosti med spoloma, čeprav smo že po naravi različni.
Je pa res, da se o enakosti govori in piše le na področjih, kjer bi glasne feministke želele privilegije in prevlado saj se na področjih, ki jim pripadajo (sodstvo) ne govori o obveznih kvotah.