LEPOTNI IDEALI PRITISKAJO NA SLOVENKE: Estetski posegi vse bolj sprejeti, a še vedno stigmatizirani

Slovenija

Pričakovanja družbe glede zunanjega videza žensk so izjemno visoka in so na določeni točki neločljivo povezana s pričakovanji do sebe. Na družbeni pritisk najbolj vplivajo sodobni lepotni ideali. Hkrati so Slovenke, ki si to lahko privoščijo, vse bolj odprte za estetske posege, a so ti še vedno stigmatizirani, ugotavlja raziskava Mediane.

Raziskavo je Mediana izvedla po naročilu Urbane Estetike na podlagi fokusne skupine in spletne ankete. V fokusni skupini je sodelovalo osem žensk med 35. in 60. letom starosti, ki si lahko privoščijo nenujne izdatke in so se že poslužile estetskih posegov. Anketo pa je Mediana izvedla na vzorcu 879 žensk, od tega je bilo 303 sodelujočih iz iste ciljne skupine kot v fokusni skupini.

Direktorica Mediane Janja Božič Marolt je na novinarski konferenci izpostavila, da so ženske iz ciljne skupine usmerjene v samorazvoj in pristnost, vendar tovrstnih teženj ni lahko uresničevati zaradi pritiskov iz okolja. Ženske pritiske najmočneje občutijo glede tega, kako morajo izgledati.

Sodelujoče v raziskavi so izpostavile, da so z leti ponotranjanja pritiskov razvile mehanizme za upiranje, vendar so ti pritiski še vedno globoko zakoreninjeni v podzavesti. Družbeni pritisk ponotranjijo do te mere, da vpliva na njihove osebne preference in pričakovanja do sebe.

Mediana je ugotovila, da na družbeni pritisk negativno vplivajo predvsem sodobni lepotni ideali, ki jih ženske ponotranjijo na družbenih omrežjih (Instagram, TikTok) ter v drugih medijih, zlasti v najstniških revijah. Pritisk povečujejo tudi negativni komentarji bližnjih, ki jih ženske pogosto projicirajo nase.

Psihologinja Eva Boštjančič z ljubljanske filozofske fakultete je pojasnila, da je močan pritisk glede videza povezan z vzniko družbenih omrežij in globalizacijo, saj se nekoč ni bilo mogoče v takšnem obsegu primerjati s spletnimi vplivnicami in globalnimi ideali lepote.

Med dejavniki družbenega pritiska je Boštjančič izpostavila tudi prisotnost seksizma ter starizma oziroma diskriminacije na podlagi starosti v slovenski družbi.

Estetska kirurginja Nina Suvorov iz Urbane estetike je poudarila, da so z raziskavo želeli bolje razumeti potrebe žensk. Opozorila je, da je v Sloveniji dolgo obstajala stigmatizacija estetskih posegov in prepričanje, da je skrb za videz nekaj površinskega ali prepovedanega. To se je v zadnjem desetletju spremenilo, saj so posegi postali varnejši, rezultati pa bolj naravni.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija