V zadnjih treh letih se je v brezplačne programe učenja slovenskega jezika za priseljence po vsej Sloveniji vključilo več kot 14.000 udeležencev. Do brezplačnega tečaja in preizkusa znanja slovenskega jezika so upravičeni tujci, ki niso državljani Evropske unije in ki v Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, tisti, ki imajo zgolj dovoljenje za začasno prebivanje najmanj enega leta kot tudi tisti, ki v Sloveniji bivajo na podlagi priznane začasne mednarodne zaščite. Pravico do brezplačnega tečaja in izpita iz slovenskega jezika imajo tudi njihovi družinski člani. Državljani držav EU pravice do brezplačnega učenja slovenščine nimajo.

Urad za oskrbo in integracijo migrantov zagotavlja izvajanje programa 'Začetna integracija priseljencev' (ZIP) in tečaj slovenskega jezika na preživetveni ravni ter program 'Slovenščina kot drugi in tuj jezik' za osebe s priznano mednarodno zaščito.

Kot izhaja iz objavljenih razpisov, je preizkus znanja iz slovenskega jezika na preživetveni ravni zgolj ustni in obsega govorno sporazumevanje in vodeni pogovor. V preizkusu se preverja sporazumevanje v najpreprostejših in predvidljivih vsakodnevnih situacijah. Gre za razumevanje zelo kratkih in enostavnih informacij, povezanih s posameznikovimi osebnimi zadevami in njegovo konkretno situacijo ter preprosto odzivanje nanje ob uporabi neverbalnih sredstev in ob pomoči sogovorca.

Letos v brezplačnih programih slovenščine skoraj 6.000 oseb

Kot pojasnjuje Katarina Štrukelj z Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, program zajema več različnih vsebinskih sklopov, prek katerih oseba pridobi znanje za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika 'Slovenščina kot drugi in tuji jezik' zlasti na vstopni in osnovni ravni (A1, A2/B1). Prvi preizkus znanja iz slovenskega jezika je brezplačen – stroške krijeta Urad za oskrbo in integracijo migrantov in Evropski sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF). 

Medtem ko je bilo lani v program Začetna integracija priseljencev (ZIP) vključenih 3.095 oseb in dodatnih 990 v program slovenščine na preživetveni ravni, so letos številke občutno višje: v ZIP je vključenih 4.211 in v preživetveni program 1.628 oseb. Kot pojasnjujejo na Uradu za oskrbo in integracijo migrantov, je bilo v letošnjem letu skupaj z osebami z mednarodno zaščito v teh programih udeleženih 5.891 posameznikov.

Podatki o uspešnosti teh programov in uspešno opravljenih izpitih iz znanja slovenščine, ki bi bili rezultat obiskovanja teh brezplačnih jezikovnih tečajev, niso znani. Kot navaja Štrukelj, ocenjujejo uspešnost programa na osnovi zanimanja: "Uspešnost ocenjujemo predvsem v velikem interesu po udeležbi. Predvidevamo, da če ne bi bili tečaji koristni, tudi ne bi bilo tako velikega zanimanja."

Ljudska univerza Koper: Največ udeležencev iz držav bivše Jugoslavije 

V Obalno-kraški regiji izvaja brezplačne tečaje slovenskega jezika za priseljence Ljudska univerza Koper. V šolskih letih 23/24 in 24/25 jih je obiskovalo 590 udeležencev. Med njimi jih največ prihaja iz držav bivše Jugoslavije. "Večina naših udeležencev teh programov prihaja iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije, Kosova, Ukrajine in Rusije, nezanemarljiv delež pa tudi iz drugih evropskih držav in pravzaprav s celega sveta," navaja direktorica Tina Rožac. 

Medtem ko za program Začetne integracije priseljencev velja omejitev – oseba se lahko vanj vključi le enkrat in lahko le enkrat pristopi k izpitu –, pa se lahko v nekatere druge brezplačne programe vključi tudi večkrat. "Ima pa ista oseba možnost vključitve v programe različnih financerjev, tako da bi lahko v teoriji obiskovala tudi tri brezplačne tečaje ali celo več. Seveda je to bolj izjema kot pravilo. Za mnoge za doseganje stopnje A2 zadostuje že 180-urni tečaj začetne integracije," pojasnjuje Rožac.

Kako dobro govorijo slovensko po opravljenem programu?

Po podatkih je v omenjenem obdobju na Ljudski univerzi Koper program Začetne integracije priseljencev od 214 vključenih uspešno zaključilo 85 oseb, torej manj kot polovica. Vendar "uspešen zaključek programa" še ne pomeni, da oseba obvlada slovenski jezik - javno veljavno listino o znanju jezika lahko prejmejo le tisti, ki uspešno opravijo izpit iz slovenščine.

V zadnjih dveh šolskih letih je izpite iz znanja slovenskega jezika na Ljudski univerzi Koper opravljalo 629 oseb – 241 na vstopni ravni (A1) in 388 na osnovni ravni (A2/B1). Koliko kandidatov je bilo pri tem uspešnih?

"Evidence o številu kandidatov, ki so uspešno opravili izpit iz slovenščine, kot zunanji izvajalec ne beležimo," na vprašanje odgovarja Rožac in dodaja: "Izpite izvajamo kot zunanji izvajalci za Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik s Filozofske fakultete. Podatki o uspešnosti so zaupne narave in jih ne spremljamo."