Pobudnika referenduma Aleš Primc in Apolonija Naglič sta v postopku navedla, da je bila novela v DZ sprejeta po skrajšanem postopku, ki naj bi bil v nasprotju s poslovnikom, ter da ne gre zgolj za odpravo protiustavnosti, ampak da se spreminjajo tudi izvedba postopkov oploditve, pravila o shranjevanju semenskih in jajčnih celic ter zgodnjih zarodkov.

Predlagatelja menita, da novela premika namen oploditve z biomedicinsko pomočjo "od zdravljenja biološke neplodnosti k izpolnjevanju individualnih želja po starševstvu", kar naj bi pomenilo ustvarjanje pravice do otroka kot predmeta storitve. Ob tem opozarjata na otrokove koristi, med njimi na pravico do očeta in matere. Po njunem novela ne odpravlja ugotovljene protiustavnosti na ustavnoskladen način.

Novela je sledila odločitvi ustavnega sodišča, da je ureditev, po kateri so bili do postopkov upravičeni samo poročeni moški in ženske, diskriminatorna. DZ je novelo sprejel 18. junija, koalicija Za otroke gre pa je vložila podpise za začetek referendumskega postopka. Ker pa novela odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic, referendum po ustavi ni dopusten. DZ je sklep o nedopustnosti referenduma sprejel 4. julija s 51 glasovi za in 33 proti.

DZ je v odgovoru ustavnemu sodišču zapisal, da so bile spremenjene določbe, za katere je ustavno sodišče ugotovilo neskladnost z ustavo, ter tiste, ki so bile premalo natančne za učinkovito izvajanje postopkov. Namen novele je celovita ureditev področja zdravljenja neplodnosti in postopkov oploditve ob upoštevanju stališč ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče je pojasnilo, da v postopku presoje, ali je referendum dopusten, ne presoja vsebine novele, ampak le, ali gre za zakon iz drugega odstavka 90. člena ustave, o katerem referendum ni dopusten. Zato očitki predlagateljev o protiustavnosti postopka in vsebine novele v tem postopku niso upoštevni.

Poudarilo je, da je zakonodajalec z novelo prvenstveno uredil ugotovljeno protiustavnost. Morebitni posredni učinki odprave protiustavnosti niso razlog za dovolitev referenduma, saj bi to pomenilo izogibanje namenu ustavodajalca.

Glede navedb predlagateljev o potrebi po upoštevanju večinskega mnenja državljanov je sodišče poudarilo, da je Slovenija ustavna demokracija, v kateri lahko vrednote, ki jih varuje ustava – posebej človekove pravice in temeljne svoboščine – prevladajo nad odločitvami demokratične večine.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi za in tremi proti.

Aleš Primc je v odzivu na odločitev zapisal, da vprašanje, ali otrok potrebuje mamo in očeta, ni predvsem pravno vprašanje. Kot je navedel, večina na ustavnem sodišču ni upoštevala ugotovitev 30 znanstvenih študij, ki so jih priložili ustavni pritožbi. Te študije po njegovih besedah dokazujejo, da otrok potrebuje mamo in očeta.