Zoper Luko Koper še vedno poteka več sodnih postopkov, povezanih s kršitvami delovnopravne zakonodaje. Tako naj bi najmanj 150 delavcev v več sodnih postopkih tožilo Luko Koper zaradi nezakonitih urnikov dela, ker so delali brez počitka in drugo. Tožbo je nekaj delavcev že dobilo, zato jim je Luka Koper že izplačala odškodnino, v nekaterih primerih pa naj bi družba vložila revizijo postopka. Medtem pa se že pet let vlečejo tudi postopki, ki so jih zoper Luko Koper sprožili delavci, ki so v pristanišču delali prek posredniških podjetij (IPS).

Spomnimo. Luka Koper je v preteklosti uveljavila prakso najema delavcev prek IPS, s čemer naj bi kršila več zakonov, med njimi zakon o urejanju trga dela, zakon o preprečevanju dela na črno, zakon o delovnih razmerjih in obligacijski zakonik. Delavci so bili pogosto deležni neenakopravnih pogojev, neplačanih dopustov in izplačil dela "na roke". Da je družba nezakonito najemala delavce prek IPS podjetij, je potrdila tudi delovna inšpekcija.

Vrhovno sodišče je leta 2022 presodilo, da je bila Luka Koper dejansko delodajalec in bi morala neposredno zaposliti med 1200 in 1500 delavcev, ki so prej delali prek IPS. Sodba je zahtevala tudi povračilo razlik v plačah, zavarovanjih in drugih pravicah.

A kljub sodbi vrhovnega sodišča uprava Luke Koper še vedno ne pristane na predlagano skupinsko poravnavo.

Ponavljanje starih praks?

Luka Koper je sicer spremenila svoj poslovni model in nekatere delavce zdaj najema prek agencij; delavci naj bi imeli enake pogoje kot redno zaposleni. Vendar pa predsednik Sindikata delavcev Sonce Marko Blatnik opozarja, da temu ni tako in da se stara praksa ponavlja. Tako naj bi na avtomobilskem terminalu prek agencij še vedno delalo nekaj sto delavcev, ki po informacijah sindikata nimajo enakih pravic kot redno zaposleni v Luki Koper.

Predsednik Sindikata delavcev Sonce Marko Blatnik

"Delajo za minimalno plačo, brez dodatnih ugodnosti. Medtem ko so drugi terminali, na primer kontejnerski, uredili zaposlovanje in pravice delavcev, se na avtomobilskem terminalu zgodbe iz preteklosti, kot kaže, žal ponavljajo," pravi Blatnik. 

Delavci so v zelo slabem položaju tudi, če se pri delu poškodujejo. "Če se ti delavci poškodujejo, nimajo možnosti premestitve na drugo delovno mesto, kot to velja za redno zaposlene, ampak preprosto prenehajo z delom. Zanje določbe kolektivne pogodbe ne veljajo, zaradi česar so v bistveno drugačnem položaju od zaposlenih v Luki Koper," poudarja. "Ponovno se ponavljajo stare prakse, kar je za več sto delavcev zelo krivično in nesprejemljivo." 

Sindikat opozarja na nepravičnosti in poziva državo k ukrepanju

Pravna pisarna Sonce zastopa delavce, ki so že vložili tožbe zoper Luko Koper. "Na delovnem sodišču je trenutno 40 primerov, do zdaj jih je bilo približno polovica rešenih pozitivno, za ostale se še čaka. Postopki so dolgotrajni – tudi do pet let, nekateri delavci so vmes že umrli, ne da bi dočakali svojo pravico," navaja Blatnik. Upravičencev do odškodnin je do 1200 delavcev – med njimi je več sto takih, ki se pred petimi leti niso odločili za tožbe, vendar so po sodbi vrhovnega sodišča svoj zahtevek vložili naknadno.

"Kljub jasni sodbi vrhovnega sodišča, ki pritrjuje delavcem, uprava Luke Koper vztrajno zavrača možnost skupinske poravnave, ki bi bila najboljša rešitev. Zakaj te volje ni, ne vemo. Tudi glede na poslovne rezultate ni logično, da se tega izogibajo in vztrajajo pri dolgotrajnih sodnih postopkih, pri katerih morajo na koncu plačati tudi zamudne obresti in sodne stroške." 

Kot še poudarja, ta neurejen sistem ne pomeni zgolj nizke plače, ampak posledično tudi nizke pokojnine, zaradi česar veliko upokojenih delavcev, ki so bili v tem sistemu zaposlovanja prek posrednikov, danes živi v revščini.

"Država ima v Luki Koper pomemben delež in bi morala biti prva zainteresirana za spoštovanje pravic delavcev, plačilo zavarovanj in prispevkov delavcem za nazaj in za odpravo krivic, saj je ob vseh neplačanih prispevkih in davkih s strani Luke Koper tudi sama oškodovana," še dodaja Blatnik.