Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja tekoče posle, je ocenil, da odhajajoča vlada, v kateri sta poleg Levice še Svoboda in SD, gospodarstvo pušča v dobri kondiciji, ljudi pa zadovoljne po vseh indeksih različnih organizacij. "Plače in pokojnine so se v našem mandatu povišale med 26 in 29 odstotkov. To je resnična bilanca te vlade in pokazali smo, po kakšni poti bi lahko hodili naprej," je povedal.

V času te vlade so ljudje po njegovih besedah dobili rekordno visok regres, letos ta znaša 1481 evrov, ker je enako bruto znesku minimalne plače, medtem ko je leta 2022, ko so vlado prevzeli, znašal 1074 evrov. Poleg tega bodo ljudje dobili božičnico v znesku 740 evrov. "To pomeni, da bo vsak zaposleni v Sloveniji, in teh je 950.000, dobil neto 1100 evrov več," je povedal.

Po njegovem mnenju je bila minimalna plača glavni motor poviševanja plač v državi. "Ko smo nastopili vlado, je povprečna plača v Sloveniji znašala 2024 evrov, letos znaša 2606 evrov. S tem zneskom smo pred Portugalsko, Španijo in Italijo," je povedal in dodal, da so ob tem povišali nadomestila za iskalce zaposlitve s soglasjem o socialnem dialogu in poskrbeli tudi za upokojence in invalide.

Mesec je naštel dobre uvrstitve Slovenije na mednarodnih lestvicah oz. po indeksih človekovega razvoja, sreče, napredka, zadovoljstva z življenjem, miru, kakovosti otroštva in dostopnosti vrtcev. "Po tem, kako malo otrok živi v revščini, smo najboljši na svetu," je dodal. Brezposelnost se je znižala na 43.000, število dolgotrajno brezposelnih pa na 17.200.

Odhajajoča vlada je po njegovem dobro skrbela za gospodarstvo in javne finance pušča v dobri kondiciji. Bruto domači proizvod raste hitreje od povprečja evrskega območja in EU, najnovejši podatki Ajpesa pa kažejo, da so se neto čisti dobički podjetij lani povišali za 13 odstotkov in so bili rekordni, za 15 odstotkov so bili višji pri samostojnih podjetnikih, pri mikro podjetjih pa za kar 51 odstotkov, je povzel in omenil še izboljšanje bonitetne ocene države.

Medtem ko se je sedanja vlada po njegovih besedah odločala s posvetovanjem, skozi socialni dialog ter poslušanjem stroke in izvajalcev, interventni zakon prihajajoče koalicije v temelju spreminja način odločanja in način vodenja države. "Skupina poslancev je vložila zakon, ki posega v več sistemskih zakonov, brez kakršnegakoli posvetovanja s komerkoli," je opozoril državni sekretar v ministrstvu Igor Feketija.

V zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je bil kritičen do samodejne prekinitve pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za upokojitev, kar je v neskladju z ustavo in konvencijo Mednarodne organizacije dela, do ponudbe polnega dvojnega statusa, ki predstavlja ogromen pritisk na pokojninsko blagajno, do socialne kapice in do nižanja DDV na osnovna živila.

"Načeloma to lahko podpremo. A na Hrvaškem se cene niso znižale, razlika je šla v višje marže in stroške poslovanja," je dejal in dodal, da četudi bi se znižanje prelilo v nižje cene, izdelki stanejo manj tako za tistega z visokimi dohodki kot tistega z zelo nizkimi. Zato je po mnenju Feketije in Mesca bolje, da se z ukrepi ciljano poskrbi za najbolj ranljive skupine.

Feketija je opozoril, da je država za pokojninsko reformo prejela sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, s tremi zahtevki je dobila 950 milijonov evrov ob predpostavki, da se bo reforma izvajala. To bi se z interventnim zakonom lahko spremenilo, kar bi sprožilo mehanizem odloga izplačila in pogajanja z Evropsko komisijo, kolikšen delež teh sredstev bi država morala vrniti.

Glede novih primerov zlorab azijskih delavcev v Sloveniji, ki jih je v današnji izdaji osvetlila Mladina, je državni sekretar Dan Juvan povedal, da ta primer inšpektorat nadzoruje od leta 2023, da je v treh podjetjih, povezanih s Kmetijo Bobnar, v 31 nadzorih ugotovil mnoge kršitve in da je kaznivo dejanje naznanil policiji. "Težava je, da se je v zadnjem času pojavilo veliko agencij, ki za tuje delavce uredijo potovanje in delodajalca. Delavci se pri teh agencijah zadolžijo in ostanejo v izjemnem podrejenem položaju," je orisal.

"Zelo hitro se povečuje število tujih delavcev, ki jih agencije vozijo iz Indije, Bangladeša, oz. iz držav, s katerimi Slovenija nima podpisanih meddržavnih pogodb o socialni varnosti in zaposlovanju. Zato bi morali razmisliti o uvedbi kvot in te agencije omejiti v njihovem delovanju, saj delavci k nam prihajajo nepoučeni in mimo zavoda za zaposlovanje oz. ustreznih institucij," je dodal Mesec.