Incident je sprožil večdnevno razpravo znotraj zveze Nato o tem, kdaj, kje in kako bi se v takšnih primerih odločili za uporabo orožja. "Resnično smo ponosni, kako vsakič reagiramo," je dejal podpolkovnik Gaetano Farina, poveljnik italijanskih letalskih sil v okviru Natove misije Baltic Eagle III v Estoniji.

Nato nadzira zračni prostor Estonije, Latvije in Litve, saj te države nimajo lastnih bojnih letal. Za Farinove pilote je bil to že sedmi polet od začetka rotacije 1. avgusta, vendar so se vsi prejšnji prestrezi zgodili nad mednarodnimi vodami.

Following a violation of Estonian air space, Swedish JAS 39 fighters intercepted and monitored three Russian MiG-31 fighter jets over the Baltic Sea today. Sweden is always ready to ensure the safety, security and integrity of our airspace together with our allies.#WeAreNATO pic.twitter.com/gpTbmngiKc

— Försvarsmakten (@Forsvarsmakten) September 19, 2025

Do incidenta je prišlo v času, ko je Vladimir Putin izvedel več provokacij, s katerimi je želel preizkusiti pripravljenost zveze Nato pri obrambi meja. Med njimi so napadi z droni na Poljsko, zaprtje letališč v Oslu in Kobenhavnu zaradi neznanih dronov ter namigi na možno invazijo Moldavije pred volitvami.

Estonija je zaradi kršitve zračnega prostora sprožila posvetovanja po 4. členu Severnoatlantske pogodbe. Ob tem se je zastavilo vprašanje: "Kaj, če bodo ruska letala to ponovila? In kaj, če bodo šla še dlje?" V zadnjem desetletju je Rusija estonski zračni prostor kršila vsaj 40-krat, večinoma s posameznimi starejšimi letali. Tokrat pa so tri težka bojna letala MiG-31 vstopila vsaj pet milj globoko v estonski zračni prostor in kljub standardnemu protokolu prestrezanja niso spremenila smeri.

Italijanski piloti so se po vrnitvi v bazo odzvali mirno. "To je naše delo. Fantje so bili sproščeni," je povedal podpolkovnik Farina. Vendar enake sproščenosti ni bilo v estonski vladi in med zahodnimi voditelji. Spomnimo, leta 2015 je bilo rusko bojno letalo sestreljeno že 17 sekund po vstopu v turški zračni prostor. Zato so se pojavila vprašanja, zakaj tokrat odziv ni bil enak, medtem ko so drugi domnevali, da so ruski piloti morda s poti zašli po pomoti.

Estonska vlada je presodila, da situacija ni zahtevala "kinetičnega" odgovora, ki bi lahko povzročil veliko hujše posledice. Ruska letala namreč niso letela proti estonskemu ozemlju in niso bila oborožena z raketami za napade na cilje na tleh.

Odločitev o uporabi orožja sprejme Nato skupaj z vladami držav, ki sodelujejo v misijah. Pravila uporabe sile so zaupna, pri čemer imajo države možnost, da omejijo delovanje svojih enot – kar pomeni, da lahko nekatere ukrepajo previdneje kot druge. "Morda bi morali ta pravila jasneje določiti in se o njih vnaprej dogovoriti," je dejal estonski poslanec in nekdanji vodja obveščevalne službe Eerik-Niiles Kross.

Vir, povezan z britansko vojsko, je za Telegraph ocenil, da Rusija "ves čas poskuša premikati meje". V skupni izjavi pa je Nato Rusijo opozoril, da je pripravljen uporabiti "vsa vojaška sredstva" za zaščito zračnega prostora – a brez natančno določenih rdečih linij.

???? BREAKING

Copenhagen's airspace has been shut down due to several large drones detected near the city's airport.

Two or three drones have been observed flying in the vicinity of Copenhagen Airport, according to Danish police. pic.twitter.com/y9wRJWPaHp

— American Press ???? (@americanspress) September 22, 2025

Estonija se zaradi podobnih incidentov intenzivno vojaško krepi, da bi postala manj privlačna tarča. Gradijo protitankovske jarke, kupujejo daljnometne rakete in napredne sisteme protizračne obrambe. Do leta 2029 naj bi vojaška poraba države dosegla 5,4 odstotka bdp, kar bo največ v celotni zvezi Nato. Kljub temu Estonija ne načrtuje nakupa lastnih bojnih letal, zato bo odločitev o morebitnem sestrelitvi tujih letal ostala v rokah zavezništva.

"Popolnoma smo prepričani, da lahko skupaj z našimi zavezniki branimo Nato in Evropsko unijo v tej regiji," je dejal Jonatan Vseviov, generalni sekretar estonskega zunanjega ministrstva, in ob tem v šali dodal, da so "ruski vojaki z meje vsi obtičali v Ukrajini".

V Talinu namesto neposredne invazije pričakujejo več groženj iz t. i. sive cone, kot je propaganda, usmerjena proti ruski manjšini. Medtem je Italija svojo misijo v Estoniji podaljšala še za en mesec in prvič napotila napredni protiletalski sistem Samp/T. Italijanski piloti lovcev F-35 neprestano vadijo, v bližnjem gozdu pa grobovi sovjetskih pilotov iz časa okupacije ostajajo tiho opozorilo.