Zdravstvena domova v Kopru in Piranu se soočata z izrazitim porastom respiratornih okužb, ki so podvojile število obravnav tako v ambulantah družinske medicine kot v pediatriji. V koprskih pediatričnih ambulantah so zaradi težjega poteka gripe z dehidracijo več otrok napotili na zdravljenje v bolnišnico. Porast okužb povzroča tudi povečano bolniško odsotnost med zaposlenimi, kar predstavlja organizacijske izzive, ki jih zaenkrat še obvladujejo.
GRIPA NA POHODU: V Kopru in Piranu se je število obravnav podvojilo
Koper

Sezona gripe se je letos začela prej kot običajno, na pohodu pa so tudi druge respiratorne okužbe. V nekaterih šolah po Sloveniji zaradi obolenj manjka kar petina otrok, na bolniški je tudi precej zaposlenih. Tudi zdravstveni domovi na Obali potrjujejo zaskrbljujoč porast respiratornih okužb.
"Lahko potrdimo, da se je število obravnav tako v ambulantah družinske medicine kot v pediatričnih ambulantah podvojilo," je navedla Vanja Kosmina Novak, pomočnica direktorja za zdravstveno nego v Zdravstvenem domu (ZD) Koper. Podobno sliko beležijo tudi v Zdravstvenem domu (ZD) Piran, kjer porast gripe in drugih respiratornih okužb zaznavajo že od meseca novembra. Marko Grdina, pomočnik direktorja za področje zdravstvene nege v ZD Piran, pojasnjuje: "Zaradi povečanega števila respiratornih okužb in gripe se je tudi število obravnav podvojilo."
V obeh zdravstvenih domovih opažajo predvsem povečanje števila okuženih z gripo, nekoliko se povečuje tudi število okužb s covidom-19. V ZD Koper beležijo nekaj okužb z adenovirusi, vendar ne opažajo porasta, okužb z RSV-jem pa še ne zaznavajo. V ZD Piran posebej izpostavljajo streptokokne angine in gripo kot najpogostejše diagnoze.
Nasveti staršem: kdaj z otrokom k zdravniku?
Strokovnjaki svetujejo staršem, da v prvih treh dneh bolezni, če ima otrok povišano temperaturo, bolečine v grlu, v mišicah in kosteh, obisk v ambulanti ni nujno potreben. "Če povišana temperatura vztraja, otrok pa postane zaspan in apatičen, dehidriran, je potreben obisk pri zdravniku," opozarjajo v ZD Koper.
Porast okužb tudi med zaposlenimi
Porast respiratornih okužb ne prizanaša niti zdravstvenim delavcem. V ZD Koper opažajo porast okužb pri zaposlenih in njihovih družinskih članih, kar povzroča pogoste bolniške odsotnosti, ki predstavljajo izziv pri organizaciji dela. "Zaenkrat ga obvladujemo," zagotavlja Kosmina Novakova.
V ZD Piran so v zadnjih treh tednih zabeležili povečano bolniško odsotnost zaradi respiratornih okužb in viroz, a je le ta še obvladljiva. "Na srečo se iz leta v leto precepljenost delavcev povečuje, nad virozami pa žal nimamo zaščite," še dodaja Grdina.

NIJZ: Umivanje rok, prezračevanje prostorov, zaščitna maska
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ob tem navaja določena priporočila v času povečanega števila okužb. "V sezoni virusnih obolenj lahko z nekaterimi preprostimi ukrepi veliko prispevamo k zaščiti pred okužbo. Imunski sistem – obrambo telesa, ki nas varuje pred tem, da bi zboleli – lahko okrepimo s prehrano in zdravim načinom življenja, ki vključuje vsakodnevno gibanje, po možnosti na svežem zraku. K zdravemu življenjskemu slogu pa sodi tudi opustitev nezdravih navad, kot je denimo kajenje. Slednje vsakodnevno poškoduje obrambo dihal pred okužbami," opozarja NIJZ.
Priporočajo tudi, da se v tem času izogibamo tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake akutne okužbe dihal. "Med dobre navade, s katerimi se lahko izognemo okužbi, sodita tudi redno umivanje rok in prezračevanje prostorov. Umivanje rok s toplo vodo in milom znatno preprečuje prenos okužbe respiratornih virusov. Ko si rok ne moremo umiti, uporabimo razkužilo. Za ljudi, ki spadajo med ranljive skupine prebivalstva, je v okoljih z veliko ljudmi in v zaprtih, neprezračenih prostorih priporočljivo, da v sezoni virusnih obolenj preventivno nosijo obrazno zaščitno masko," še navajajo.

Ob prvih znakih okužbe ali ko že zbolimo, pa je osnovni ukrep, s katerimi preprečimo širjenje okužbe to, da ostanemo doma in se izogibamo tesnejšim stikom z drugimi, "dokler simptomi ne izzvenijo in ne ozdravimo".
"Kašljamo in kihamo le v rokav ali v robček ter stran od drugih. Robček po uporabi odvržemo v koš, roke pa si umijemo s toplo vodo in milom. Če kihamo in smrkamo ter si ob tem pokrijemo usta ali nos z dlanjo, z neposrednim dotikanjem bližnjih površin (kljuk, držal) prenesemo kužne izločke na površine. S tem se poveča tveganje, da se bodo okužili drugi ljudje, ki se znajdejo v stiku z okuženimi površinami, saj virusi pogosto vstopajo v naše telo prek nečistih rok ali kapljično. Tudi za že okužene je priporočljivo nošenje obrazne zaščitne maske, saj zmanjša možnost prenosa bolezni," so še zapisali na NIJZ.
