Skupina poslancev s prvopodpisanim predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem želi, da se v preiskavi ugotovi dejansko stanje in morebitna politična odgovornost zaradi suma, da so bile v javnost, predstavnikom nevladnih organizacij, medijskim družbam in drugim posredovane informacije o domnevnih povezavah posameznih političnih akterjev z zasebnimi obveščevalnimi strukturami, vključno z družbo Black Cube. Po navedbah predlagateljev naj bi bile te informacije predstavljene kot verodostojne, čeprav naj ne bi bile podprte s konkretnimi podatki.

Prav tako želijo preveriti, ali je prišlo do usklajenega delovanja med nosilci javnih funkcij, obveščevalno-varnostnimi strukturami oziroma strukturami v policiji ter medijskimi ali komunikacijskimi akterji pri širjenju teh informacij.

Zanima jih tudi, ali so nosilci javnih funkcij ali z njimi povezane osebe vplivali na oblikovanje, interpretacijo ali posredovanje informacij, zlasti z namenom politične diskreditacije ali vplivanja na volilni proces. Preveriti želijo tudi, ali je bilo plasiranje informacij časovno povezano z volitvami in ali je lahko vplivalo na oblikovanje volilne volje.

Predlagatelji želijo ugotoviti tudi, ali je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija razpolagala z dejanskimi in preverljivimi podatki, "ali so bile njene ugotovitve selektivno interpretirane", določene informacije pa zanemarjene, s čimer bi bilo lahko izkrivljeno dejansko stanje.

Poleg tega želijo preveriti, ali je bila terminologija "nacionalne varnosti" uporabljena na način, ki presega njen zakonski in ustavni pomen.

Preiskovalna komisija bi se ukvarjala tudi s sumom, da so bile aktivnosti različnih enot policije, vključno z Nacionalnim preiskovalnim uradom, prilagojene glede na politično pripadnost preiskovancev. Preveriti želijo tudi morebitna napredovanja ali druge oblike nagrajevanja oseb v policiji, ki naj bi imele neposreden ali posreden vpliv na postopke proti politično izpostavljenim posameznikom. Preiskava bi zajela obdobje od 1. junija 2022, ko je mandat nastopila vlada Roberta Goloba, do odreditve preiskave.

Ob tem želijo preveriti tudi ustreznost veljavne zakonodaje, ki ureja delovanje obveščevalno-varnostnega sistema in policije, politično komuniciranje ter zaščito integritete volitev. Po potrebi bi predlagali tudi spremembe zakonodaje.

Pred volitvami se je na spletu pojavilo več anonimno objavljenih posnetkov nekaterih vidnih posameznikov, ki so jih zvabili na lažne poslovne sestanke in jih posneli med pogovori o razmerah v državi ter o tem, kdo naj bi bil vpliven oziroma koruptiven. Kasneje se je pokazalo, da gre za način delovanja, ki ga pripisujejo tuji zasebni paraobveščevalni agenciji Black Cube, njeni predstavniki pa naj bi bili večkrat v Sloveniji in obiskali tudi sedež SDS.

Sova je konec marca vodstvo policije in tožilstvo obvestila o obstoju suma kaznivih dejanj, povezanih z delovanjem paraobveščevalne agencije in njenimi stiki s slovenskimi subjekti. Policija je osebe evidentirala v svojem informacijskem sistemu, zaradi česar jim bo onemogočen ponovni vstop v državo.

Policija sicer preiskuje sume več kaznivih dejanj, med drugim neupravičenega slikovnega in zvočnega snemanja, dajanja podkupnine, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, izdaje tajnih podatkov ter kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. O tem so pristojni govorili tudi po marčevski seji Sveta za nacionalno varnost, ki je bila sklicana prav zaradi tega dogajanja. Primer je sprožil številne obsodbe in ocene, da je šlo za tuj vpliv na volitve.