Raziskovalci so ugotovili, da že zelo majhne izboljšave, uvedene hkrati, prinašajo opazne koristi. Kombinacija petih dodatnih minut spanja na dan, dveh minut zmerne telesne aktivnosti in rahlega izboljšanja prehrane (na primer več zelenjave ali polnozrnatih živil) je bila povezana s približno enim dodatnim letom življenja. To izboljšanje prehrane lahko pomeni že dodatno polovico porcije zelenjave ali približno poldrugo porcijo polnozrnatih žit dnevno.

Ko so modelirali večje spremembe, so bili učinki še izrazitejši. 24 dodatnih minut spanja na dan, 3,7 minute več gibanja in občutno bolj kakovostna prehrana so bili povezani s približno štirimi dodatnimi leti življenja. Največ koristi so zaznali pri ljudeh, ki so hkrati izboljšali vse tri navade – pri teh se je pričakovana življenjska doba podaljšala za okoli devet let.

Avtorji ob tem poudarjajo, da gre za opazovalno študijo, zato rezultati kažejo povezave, ne pa neposrednega vzroka. Po njihovih besedah ugotovitev ne gre razumeti kot natančen recept, temveč kot projekcijo možnih koristi, če bi posamezniki dolgoročno izboljšali svoje življenjske navade.

Podobne ugotovitve je potrdila tudi druga raziskava, objavljena isti dan, ki je zajela 135.000 odraslih iz Švedske, ZDA in Združenega kraljestva. Pokazala je, da že pet dodatnih minut zmerne telesne aktivnosti na dan, kot je hitra hoja, pri zmerno aktivnih odraslih zmanjša tveganje za smrt za do 10 odstotkov, pri najmanj aktivnih pa za 6 odstotkov.

Raziskovalci so ugotovili tudi, da ima pomemben učinek zmanjšanje sedenja. Če oseba, ki dnevno sedi približno 10 ur, to skrajša za 30 minut, se tveganje za smrt zmanjša za 7 odstotkov. Pri tistih, ki sedijo okoli 12 ur na dan, je bil učinek nekoliko manjši, vendar še vedno opazen.

Največ koristi so imeli udeleženci, ki so bili med 20 odstotki najmanj aktivnih in so svojo telesno dejavnost povečali le za nekaj minut dnevno. Na splošno je dodajanje 10 minut zmerne telesne aktivnosti na dan povezano s 15-odstotnim zmanjšanjem splošne umrljivosti, medtem ko zmanjšanje sedenja za eno uro pomeni 13-odstotno znižanje tveganja za smrt.

V drugi, poglobljeni analizi so znanstveniki z modeliranjem ugotovili, da so največje koristi za dolgoživost in zdravje dosegli tisti, ki so se gibali med 42 in 103 minutami na dan, spali sedem do osem ur ter se prehranjevali zelo kakovostno – z veliko zelenjave, sadja, rib in polnozrnatih živil. Pri tej skupini se je življenjska doba podaljšala za več kot devet let, število zdravih let pa celo še nekoliko bolj, poroča spletna stran Scientific American.

Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da bistvo ni v natančnih minutah ali gramih hrane, temveč v celostnem načinu življenja. Sporočilo raziskav je jasno: če več vidikov vsakdana hkrati podpira zdravje, se to dolgoročno odrazi tako na kakovosti kot dolžini življenja.

Avtorji obeh raziskav opozarjajo tudi na omejitve študij. Del podatkov je temeljil na samoporočanju, na rezultate pa so lahko vplivali tudi drugi dejavniki, kot so kajenje, telesna teža, uživanje alkohola, motnje spanja ali splošno zdravstveno stanje. Zato poudarjajo, da so pred vključitvijo teh ugotovitev v uradne javnozdravstvene smernice potrebne dodatne raziskave.