Kot je dejal župan Hirošime Matsui, morajo mlajše generacije razumeti, da lahko napačne odločitve o vojaških izdatkih, nacionalni varnosti in jedrskem orožju vodijo do nečloveških posledic. Opozoril je tudi, da ruska invazija v Ukrajini in kaotične razmere na Bližnjem vzhodu pospešujejo vojaški razvoj po vsem svetu, zato voditelji nekaterih držav trdijo, da so jedrske bombe nujne za nacionalno obrambo. "Ta situacija ne le izniči lekcije, ki jih je mednarodna skupnost dobila v tragični zgodovini, ampak tudi znatno spodkopava okvir za gradnjo miru, ki je bil zgrajen do danes," je poudaril župan Hirošime.

Japonsko je ponovno pozval, naj podpiše pogodbo o prepovedi jedrskega orožja. Japonska vlada je sicer pristopila k pogodbi o neširjenju jedrskega orožja. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v izjavi opozoril, da se tveganje jedrskega spopada znova povečuje. Orožje, ki je uničilo Hirošimo in Nagasaki, danes uporabljajo kot sredstvo pritiska, je izpostavil.

Na današnji dan ob 8.15 je takoj umrlo 80.000 ljudi

Udeleženci slovesnosti so se ob 8.15 po krajevnem času - natanko 80 let po tem, ko je ameriški bombnik Enola Gay odvrgel atomsko bombo na Hirošimo - žrtvam napada poklonili z minuto molka.

V eksploziji bombe, poimenovane "Little boy" oz. Deček, ki je 6. avgusta 1945 eksplodirala nad Hirošimo, je praktično takoj umrlo okoli 80.000 ljudi. Kasneje je za posledicami skupno število žrtev doseglo okoli 140.000.

Tri dni po Hirošimi je bomba z imenom "Fat man" ali Debelinko eksplodirala še nad Nagasakijem. Takoj je umrlo okoli 40.000 ljudi, skupno naj bi posledice zahtevale več kot 70.000 žrtev.

Zaradi posledic obeh bomb, ki jima je 15. avgusta sledila kapitulacija Japonske in s tem konec druge svetovne vojne tudi v Aziji in na Pacifiku, je po ocenah do decembra 1945 umrlo več kot 200.000 ljudi.

Hirošima kot simbol vojnih grozot

Hirošima danes po vsem svetu velja za simbol grozot vojne ter s tem prizadevanj za mir in svet brez jedrskega orožja.

Ob današnji 80. obletnici eksplozije atomske bombe v Hirošimi v ljubljanskem botaničnem vrtu ponosno spremljajo rast ginkov, ki so jih vzgojili iz semen drevesa, ki je kot najbližje udaru preživelo to eksplozijo. Drevesa nameravajo še letos posaditi pri fakultetah ob Večni poti v Ljubljani in v kampusu Livade v Izoli.

Sadike dreves, za katere skrbijo v Botaničnem vrtu, so torej potomci enega izmed redkih dreves, ki je ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi preživelo, in sicer v radiju enega kilometra od središča atomskega udara. Bilo je edino drevo, ki je ostalo in bilo hkrati najbližje atomskemu udaru, je navedel vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon. Semena so iz Japonske dobili med drugim na pobudo aktivista, ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi, odvrženi na Hirošimo, Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi.

Ginko, rastlina je preživela vse mogoče katastrofe

Semena so posejali leta 2013, od takrat pa so jih vzgojili v primerno velika drevesa za zasaditev na stalno mesto ob novih fakultetah na Večni poti zraven nasada japonskih češenj. Večja drevesa pa so predvidena za zasaditev v kampusu Livade v Izoli. Vzgojili so devet dreves dvokrpega ginka in 18 dreves japonskega koprivovca, katerih posaditev predvidevajo, da bo možna že v letošnjem letu, je sporočil Bavcon.

Ta drevesa so normalno razvita, v tem pa je tudi vitalnost teh dreves, da kljub vsemu ohranjajo enako moč in rast kot prvotne vrste, je izpostavil. Ginko pa je tudi poznan po tem, da je preživel vse mogoče izredne katastrofe, kot je izumrtje dinozavrov, številne ledene dobe in je še vedno ena izmed najvitalnejših vrst, ki zaradi odpornega genotipa raste v vsakih, še tako slabih razmerah.

Bavcon je ob tem dodal, da drevesa Hirošime, tako kot tudi japonske češnje, prinašajo sporočilo miru. Z nekaj semeni ginka in japonskega koprivovca, ki so jih dobili iz Japonske, nadaljujejo tradicijo dobrega sodelovanja s kulturo Japonske. Prav simbolika drevesa, ki je oživelo po atomskem udaru, je postala simbolika miru, ki se ohranja še danes, za kar se zavzemajo tudi v ljubljanskem botaničnem vrtu, so še sporočili iz te institucije.