Turški gekon (Hemidactylus turcicus)

Gekoni so globalno razširjena skupina plazilcev, z največjo raznolikostjo v tropskih predelih sveta. Številne vrste so se iz svojih domorodnih okolij, pogosto s pomočjo človeka, razširile na nova območja. Do nedavnega sta bila pri nas znana le dva podatka o pojavljanju gekonov – eden za pozidnega gekona (Tarentola mauritanica) v Portorožu in en za turškega gekona (Hemidactylus turcicus) v koprskem pristanišču.

V zadnjem desetletju so v Sloveniji zabeležili številne nove podatke o prisotnosti teh kuščarjev. Da bi bolje razumeli obseg njihovega pojavljanja, so med julijem 2023 in 2025 opravili ciljno terensko delo. Pri tem so jim v veliko pomoč bili ravno podatki širše javnosti s katerimi so pridobili dodatne podatke o pojavljanju gekonov v Sloveniji.

Poročajo, da so v tem obdobju zbrali 158 novih podatkov o pojavljanju gekonov. Večino (130) je prispevala širša javnost iz različnih delov Slovenije. Osemnajst podatkov so pridobili iz javnih spletnih baz, dodatnih deset pa s ciljnim terenskim delom.

Večina opažanj izvira iz Slovenske Istre, predvsem iz okolice Kopra, Škofij in Portoroža. Najpogosteje opažena vrsta je bil pozidni gekon. V poletnih mesecih je bil aktiven predvsem ponoči, v hladnejšem delu leta (vključno z bolj toplimi zimskimi dnevi) pa tudi čez dan.

Turški gekon je bil opažen predvsem na obalnem območju, največkrat v Kopru in Portorožu, vendar se pojavlja v precej manjšem številu. Velika večina opazovanj se nanaša na stanovanjske zgradbe oziroma njihovo okolico (npr. terase, podporni zidovi, vrtne lope). Nekaj podatkov je tudi z javnih in poslovnih objektov. Gekoni so se večinoma zadrževali na zunanjih površinah, vendar so jih v hladnejših delih leta pogosto našli tudi v notranjosti zgradb. Pri obeh vrstah so bile opažene tako odrasle živali kot tudi mladiči, kar nakazuje, da se v Sloveniji že uspešno razmnožujeta.

Peter Glasnović, Ajda Auersperger, Martina Lužnik

Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije