Luka Koper je doživela temeljit sindikalni preobrat. Žerjavisti, ki so več kot 15 let obvladovali svet delavcev, so izgubili večino, zmagala pa je opozicijska Modra lista. Sindikat žerjavistov pristaniških delavcev (SŽPD), ki je dolga leta odločal o vplivu zaposlenih na upravljanje podjetja, je več kot očitno dobil nezaupnico. Več virov meni, da se preobrat ni zgodil naključno, temveč je rezultat dalj časa trajajočega nezadovoljstva. K temu naj bi botrovale tudi obtožbe na račun delavskega direktorja Vojka Rotarja. Z novo sestavo sveta delavcev se odpirajo vrata za zamenjave v nadzornem svetu Luke Koper, medtem ko bo usoda Rotarja odvisna od večinske volje nadzornikov. Sindikalna dinamika, ki jo Luka Koper ni doživela že več kot desetletje, zdaj vstopa v fazo, ki bi lahko bistveno premešala razmerja moči v koprskem pristanišču.
SINDIKALNI PREOBRAT V LUKI KOPER: Konec dolgoletne prevlade žerjavistov, v ozadju očitki proti delavskemu direktorju Rotarju
Koper
V Luki Koper se je zgodil sindikalni preobrat brez primere v zadnjih petnajstih letih. Sindikat žerjavistov pristaniških delavcev (SŽPD), ki je dolga leta obvladoval svet delavcev, je na nedavnih volitvah doživel poraz, s tem pa tudi občutno izgubo vpliva. V 17-članskem svetu bo žerjaviste zastopalo sedem članov, preostalih deset pa prihaja iz različnih alternativnih list. Prijavljenih je bilo skupno 57 kandidatov – 17 jih je predlagal sindikat, ostali so kandidirali samostojno ali v povezavah v več list. Največ podpore je prejela Modra lista, ki je povezala številne kritične glasove znotraj kolektiva.
Nekateri viri blizu podjetja ocenjujejo, da ta sprememba v svetu delavcev ni zgolj plod spontanega nezadovoljstva, temveč usklajenega delovanja več akterjev, ki so si že dlje časa prizadevali za spremembe razmerij moči. Nekateri omenjajo tudi nasprotovanje delavskemu direktorju Vojku Rotarju, ki je svoj drugi petletni mandat začel februarja 2023. Rotar se je pred časom znašel v središču obtožb, povezanih s sumom korupcije in omejevanja konkurence pri Luki Koper.
Glavni očitki proti Rotarju so se nanašali na domnevno favoriziranje podjetja Automatic Servis pri postavitvi prodajnih avtomatov, kot tudi na osebne prijateljske povezave z direktorjem poslovne enote Automatic Servis Matjažem Novakom, o čemer smo že poročali. Prav tako je javnost šokiral podatek o astronomskih plačah; leta 2024 je Rotar prejel 114.916,06 evrov neto prejemkov, kar je celo 4.000 evrov več od predsednice uprave Nevenke Kržan, obenem pa so zaokrožile tudi informacije, da naj bi si Rotar privoščil novo službeno vozilo znamke Audi – šlo naj bi za model e-tron –, v vrednosti do 90.000 evrov.
Spremembam v svetu delavcev bodo nedvomno sledile tudi kadrovske spremembe. Novi svet delavcev bo namreč lahko odpoklical tri člane nadzornega sveta Luke Koper iz vrst zaposlenih: Mladenu Jovičiću v kratkem poteče mandat, Mehrudin Vuković in Rok Parovel sta nadzornika od leta 2024.
Zanimiv razplet pa se utegne zgoditi pri Rotarju, ki ga je imenoval nadzorni svet na predlog sveta delavcev, kar pomeni, da je bil imenovan na predlog žerjavistov. V primeru, da novi svet delavcev ne bo več podpiral Vojka Rotarja, se lahko njegov položaj v upravi podjetja znajde pod vprašajem. Novi svet delavcev bi lahko predlagal njegov odpoklic, če bi ocenil, da ne opravlja svojih nalog v skladu z interesi zaposlenih, vendar pa nima neposredne pristojnosti za njegovo razrešitev – to lahko stori le nadzorni svet.
V vsakem primeru bo nadaljnji razvoj dogodkov v Luki Koper odvisen od dinamike med svetom delavcev, nadzornim svetom in upravo podjetja. Nov svet delavcev se bo konstituiral predvidoma 16. junija, kmalu za tem pa naj bi bilo jasno, kakšni kadrovski pretresi se obetajo v Luki Koper.
Komentiraj
Njegovo vpletanje v kadrovske zadeve, predvsem v postopke zaposlovanja, je sprožilo občutek nepravičnosti, netransparentnosti in klientelizma. V času, ko se delovni pogoji v luki slabšajo, ko je prostora vse manj in postaja delo nevarnejše, vodstvo – vključno s predsednico in delavskim direktorjem – govori veliko, naredi pa malo oziroma nič.
Kadrovanje je postalo nepregledno. Pogosto se daje prednost znanstvom in prijateljstvom pred kompetencami. Na delovna mesta se namešča ljudi brez ustreznega znanja, celo brez osnovnega znanja slovenskega jezika, kjer bi bila nujna tudi angleščina.
Dvojna merila so očitna: medtem ko nekateri izgubijo zaposlitev zaradi sledi THC, so drugi – s težjimi odvisnostmi, a "pravimi povezavami" – zaščiteni. Odgovornost za to nosi delavski direktor.
Plače ostajajo nizke, posebej za tiste, ki garajo. Delo za minimalno plačo ostaja realnost za mnoge, medtem ko se višja delovna mesta polnijo s kadri, ki niso ustrezno usposobljeni.
Zaskrbljujoče je tudi vedenje nekaterih vodilnih sindikalnih predstavnikov, ki se do svojih članov obnašajo pokroviteljsko in celo poniževalno. Takšen odnos je nesprejemljiv.
Potrebujemo delavskega direktorja z integriteto, ki ne spreminja svojih stališč glede na trenutno korist, ampak dosledno zastopa interese vseh zaposlenih – ne le ozkih interesnih skupin.
To ni zgolj mnenje – to je resnica, ki jo živi vse več zaposlenih. Zaslužimo si več.