Obnova igrišč v Športnem parku Portorož se bliža koncu. V portoroškem tenis klubu ob tem opozarjajo, da bi občina Piran za obsežna dela potrebovala gradbeno dovoljenje, a ga ni pridobila. Na pristojnemu inšpektoratu je zato vložena prijava. Na občini očitke zavračajo, saj gre po njihovem prepričanju zgolj za vzdrževalna dela.
MILIJONSKA NALOŽBA PRI MORJU: Prenovljeni Športni park Portorož tik pred zaključkom
Piran
Po navedbah občine bo športni park, ki so ga začeli prenavljati lani spomladi, predvidoma končan do konca prvega četrtletja 2026. Večino del bodo zaključili že prihodnji mesec, možna je le manjša zamuda pri ureditvi igrišč za padel, so navedli za STA.
Kot je razvidno iz dokumentov, objavljenih na spletni strani občine, dela obsegajo površino več kot 24.000 kvadratnih metrov. Vrednost projekta z DDV znaša nekaj manj kot 2,4 milijona evrov, piše na informativni tabli, postavljeni ob parku.
Predstavnik veteranov Tenis kluba Portorož Bojan Pegan ob tem opozarja, da so bila vsa dela v dokumentaciji označena kot vzdrževalna, kar po njegovem mnenju ni skladno z zakonodajo.
Občina je namreč po njegovih navedbah odstranila sedem peščenih teniških igrišč, preostala tri igrišča pa je skrajšala za tri metre, da bi tam zgradila balinišče, tekaško stezo in igrišča za padel. "Izvedensko mnenje, pridobljeno vmes, jasno potrjuje, da bi bilo za izvedena dela potrebno gradbeno dovoljenje," je Pegan dejal za STA.
Zadevo je zato prijavil inšpektoratu za naravne vire in prostor, občinske svetnike pa so v tenis klubu pozvali, naj od župana zahtevajo pojasnila o zakonitosti izvedenih del v športnem parku. Odziva doslej niso prejeli, je dodal Pegan.
V kabinetu župana Andreja Korenike odgovarjajo, da po določilih 6. člena gradbenega zakona za izvedbo manjše rekonstrukcije in vzdrževalna dela ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Kot so ob tem zatrdili, dela na območju, ki ga občina upravlja od konca leta 2023, ko je zaključila odkup nekdanjega Teniškega centra Portorož, ne posegajo v nosilne konstrukcije objektov in ne pomenijo novogradenj.
Dela obsegajo sanacijo in obnovo obstoječih športnih površin, odstranitev dotrajane infrastrukture, ureditev zunanjih površin ter nadgradnjo športno-rekreacijskih vsebin v okviru obstoječih gabaritov, vsi posegi občine pa so bili izvedeni znotraj obstoječih športno rekreacijskih površin, za katera so bila pridobljena predpisana upravna dovoljenja, so zatrdili.
"Gre torej za vzdrževalna in sanacijska dela, ki se izvajajo fazno in skladno z veljavno zakonodajo ne zahtevajo pridobitve gradbenega dovoljenja," pojasnjujejo na piranski občini. Za izvedbo projekta so tudi pridobili mnenje pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, ki je pristojen za oceno, ali gre za manjšo rekonstrukcijo in vzdrževalna dela in oceno, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, so še navedli.
Inšpektorat za naravne vire in prostor je medtem potrdil, da je septembra prejel prijavo v zvezi s projektom. Inšpekcijski postopek za zdaj še ni bil uveden, so na inšpektoratu navedli v odgovorih za STA. Kot so pojasnili, posamezno prijavo obravnavajo takrat, ko je glede na določene kriterije ter ob upoštevanju razpoložljivih kadrovskih resursov na vrsti za obravnavo.
Morebitni ukrepi inšpektorata so odvisni od narave ugotovljenih nepravilnosti in se presojajo zgolj v okviru konkretnega postopka. Samo vodenje inšpekcijskega postopka pa ne predstavlja avtomatične ovire za izdajo uporabnega dovoljenja, če so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji, so še pojasnili na inšpektoratu.
Na morebitne nepravilnosti pri projektu so sicer opozorili tudi v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije. Kot je za STA navedel njen generalni sekretar Vlado Krajcar, bi morala občina po tedaj veljavnih predpisih razpisati javni natečaj. "Tudi če zakonska obveza razpisa natečaja za pridobitev najustreznejše rešitve ne bi obstajala, je javno naročilo projektne dokumentacije neposredno enemu izvajalcu - projektantu, brez primerjalne analize različnih rešitev za tovrstno lokacijo, vprašljiva," je prepričan.
Izpostavil je še, da gre za zadnje koščke javnega prostora ob morju, ki bi jih morali urejati z najodličnejšimi rešitvami, pridobljenimi v transparentnih in vključujočih postopkih.

