STROŠKI ZDRAVLJENJA V IZOLSKI BOLNIŠNICI: Hrvaška poslanka zahteva odgovore

Izola

Vse več prebivalcev severozahodnega dela hrvaške Istre prejema račune za nujno zdravljenje v Splošni bolnišnici Izola, je danes opozorila poslanka hrvaškega sabora Sanja Radolović. Spomnila je, da bi morali biti ti stroški kriti po sporazumu med državama o čezmejnem nudenju nujne zdravstvene oskrbe, zato od pristojne ministrice zahteva odgovore.

Radolović iz opozicijskih socialdemokratov (SDP) je po poročanju portala Glas Istre spomnila, da sta slovenska in hrvaška julija 2023 podpisali sporazum o čezmejnem nudenju nujne zdravstvene oskrbe. V skladu z njim je izolska bolnišnica postala dostopna tudi prebivalcem hrvaške Istre do Pulja, stroške storitev zanje pa krijejo iz hrvaške zdravstvene blagajne.

Po navedbah poslanke vse več prebivalcev iz hrvaške Istre te dni prejema račune za nujne posege v izolski bolnišnici, čeprav bi morali biti takšni primeri kriti. Odgovore glede kritja stroškov zdravljenja je zato prek uradnega poslanskega vprašanja zahtevala od ministrice za zdravstvo Irene Hrstić.

Ministrico je med drugim pozvala, naj odgovori, ali imajo hrvaški pacienti z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja pravico do brezplačnega nujnega zdravljenja v Sloveniji, ali enako velja tudi za paciente brez kartice in ali hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje redno poravnava obveznosti do izolske bolnišnice.

Sporazum, ki sta ga julija 2023 podpisali premierja Slovenije in Hrvaške Robert Golob in Andrej Plenković, je po tedanjih navedbah izolske bolnišnice formaliziral že uveljavljeni protokol meddržavnega sodelovanja pri nudenju nujne zdravstvene oskrbe, kot so možganska kap, srčni infarkt in hujše poškodbe. Za oskrbo v izolski bolnišnici so stroški zdravstvenih storitev za hrvaške zavarovance in zavarovance drugih držav EU na podlagi sporazuma zaračunani pristojnim nosilcem teh držav na podlagi ustreznih evropskih listin.

Izolska bolnišnica je za prebivalce severozahodne Istre bližja od bolnišnice v Pulju ali na Reki. Prebivalec Umaga je od puljske bolnišnice na primer oddaljen več kot 80 kilometrov, od izolske pa le 25.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
 |  10 .12. 2025 ob  00: 19
Res so tudi oni prispevali za izgradnjo. Enako je blo z Nuklearko - ampak elektriko bi vseeno morali plačevat kot mi pa je niso.
Tudi stroške zdravljenja bi morali plačevat a jih očitno niso. Na srečo ima bolnica naslov za pošiljanje računa pa naj se pacienti ubadajo s svojo politiko za povračilo stroškov.
NLB so na hrvaškem oropali, elektrike iz NEK niso plačali, vsaj stroške zdravljenja naj plača Hrvaška za svoje državljane. Bolnica Izola jim omogoča zdravljenje po dogovoru in svoje usluge zaračuna plačniku - očitno sosednja država ni zaupanja vredna.
 |  09 .12. 2025 ob  22: 09
Ne sme se pozabiti, da so novo Izolsko bolnišnico pomagale graditi oziroma sofinancirati nekatere občine tudi v Istri, kot so Buje, Umag, Poreč, Rovinj, Buzet in Novigrad ter pri nas razpisani samoprispevek, ki je bil izglasovan na referendumu. Zaradi težav z izgradnjo porodnišnice ter pomanjkanjem sredstev je bil izveden še drugi referendum, ki je bil skupaj z referendumom za vodovod, ki pa ni bil uspešen. Preselitev je prišla 29.novembra 1982 prva se je preselila kirurgija s travmatološko, abdominalno, urološko (žilno) ambulanto ter urgenco in reanimacijo.
Dr.Nikolaj Kinkela je napisal: "Dolgih osem let smo se nejeverno ozirali na hrib nad Izolo, kjer je počasi rasla velika "ladja" - "stavba bolnišnice", ki jo je oblikoval arhitekt prof.Kristl. Zdela se je kot biblijska Noetova Barka, ki bo reševala Primorce in Istrane"...
kokodek |  09 .12. 2025 ob  22: 04
vseved, kaj so krivi ljudje, ki povrh vsega rabijo nujno pomoč, kriva je hrvaška zavarovalnica oz. država.
vseved |  09 .12. 2025 ob  18: 06
-5
Enostavno hinavske hrvate zavračat in pošiljat v Pulo ali na Reko.