You are looking at the strongest El Niño event on record.

On Sept. 19, the key monitoring region in the Pacific Ocean reached 3.05°C above average, breaking the record from November 2015.

There are still three months of strengthening to go. pic.twitter.com/hLcK0aePwg

— Ben Noll (@BenNollWeather) September 20, 2026

El Niño trenutno dodatno segreva planet, v ponedeljek pa je po navedbah raziskovalcev presegel doslej najvišje zabeležene vrednosti tega pojava, in sicer nekaj mesecev pred pričakovanim vrhuncem. Vročina naj bi bila tako izrazita, da so jo znanstveniki opisali kot "osupljivo" in na ravni "Godzile". Gre za naravni podnebni pojav, vendar lahko globalno segrevanje njegove učinke še okrepi.

Ocena smrtnosti se nanaša na obdobje od septembra do februarja 2027, raziskovalci pa menijo, da bi se povečana umrljivost zaradi vročine lahko nadaljevala vse do junija ali julija prihodnje leto. Med najbolj prizadetimi državami naj bi bile Nigerija, Indonezija, Sudan, Indija in Brazilija.

Med 20 najbolj ogroženimi državami so tudi ZDA, kjer projekcija predvideva približno 3500 dodatnih smrti. Močno naj bi bila prizadeta tudi območja Sahela v Afriki in jugovzhodne Azije. Raziskovalci poudarjajo, da lahko pravočasni ukrepi, kot so boljše napovedovanje vročinskih valov, hladilni centri in dodatna pomoč zdravstvenih služb, rešijo številna življenja.

Profesor Michael Greenstone z Univerze v Chicagu in eden od avtorjev poročila je dejal, da je ocena 451.000 ljudi tako velika, da jo je težko dojemati, vendar gre za konkretne ljudi in njihove družine. Projekcije temeljijo na podatkih o povezavi med temperaturami in dodatnimi smrtnimi primeri v 24.378 regijah po svetu.

El Niño lahko vpliva tudi na proizvodnjo hrane. Svetovni program za hrano (WFP) je avgusta opozoril, da bi lahko njegove posledice povzročile akutno lakoto za približno 50 milijonov ljudi in prispevale k rasti cen. Veliki El Niño v letih 1877 in 1878 je bil povezan z več kot 50 milijoni smrti zaradi suše in lakote, med najhuje prizadetimi pa so bile Indija, Brazilija in Kitajska.

Znanstveniki trenutni pojav opisujejo tudi kot nekakšen pogled v prihodnost, saj temperature dosegajo ravni, za katere so podnebne napovedi predvidevale, da bodo običajne šele čez približno 20 let.

Po besedah profesorice Friederike Otto z Imperial Collegea v Londonu lahko številna območja sveta zato doživijo doslej nevidene ekstremne vročine, s posledicami za zdravje, preskrbo s hrano in oskrbo z vodo. Raziskovalci ob tem poudarjajo, da gre za projekcije, v katere so vključili tudi negotovost vremenskih napovedi in podatkov o povezavi med temperaturo ter umrljivostjo.

Za zdaj je zato ključno predvsem spremljanje razmer in priprava na ekstremno vreme. Raziskovalci opozarjajo, da lahko okrepljene nujne službe, boljše napovedi in pravočasni zaščitni ukrepi pomembno zmanjšajo posledice letošnjega El Niña.