Kot so na današnji novinarski konferenci v Kopru povedali vpleteni deležniki, so glavni cilji projekta izboljšanje varstva in ohranjanje narave ter biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi v mestnem okolju. Cilj je obenem tudi zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja.

Ob tem želijo vzpostaviti poseben sistem za spremljanje modre rakovice, razvoj selektivnih tehnik ribolova ter ustanovitev observatorija, ki bo pomagal pri blažitvi njenega vpliva na okolje.

Med drugim projekt, sofinanciran iz programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, vključuje tudi akcijski načrt, ki bo pomagal pri spremljanju razširjenosti te invazivne vrste in spodbujal njeno uporabo v kulinariki kot način za omejevanje njene populacije. V ta namen bodo v soboto med 9.30 in 12. uro na koprski tržnici predstavljali različne možnosti kulinarične priprave modre rakovice.

Lovrenc Lipej iz Nacionalnega inštituta za biologijo je povedal, da v sklopu projekta inštitut izvaja redni monitoring modre rakovice v Sloveniji. Med drugim spremljajo tudi časovno in prostorsko dinamiko pojavljanja modre rakovice in skrbijo za izlov vzorcev modre rakovice za partnerje.

Dodal je, da modra rakovica v Sloveniji še ni tako razširjena kot v Italiji. To pripisuje predvsem dejstvu, da ji v Sloveniji še ni uspelo priti do območij, kjer so lahko zelo problematične. To so predvsem sladkovodna območja in somorna okolja v Škocjanskem zatoku, Rižani, Badaševici, Drnici in Dragonji. V slovenskem morju so medtem do zdaj odkrili le dve vroči točki, in sicer v laguni Stjuža v Krajinskem parku Strunjan in v Sečoveljskih solinah.

Vodilni partner projekta je Confcooperative Unione Regionale del Veneto, regionalna sekcija italijanskega trgovskega združenja Confcooperative, ki zastopa zadruge. Ob tem pa partnersko sodeluje tudi več italijanskih in slovenskih organizacij. Med slednjimi sta Nacionalni inštitut za biologijo in Zavod za ihtiološke in ekološke raziskave, sodelujeta pa tudi koprska in ankaranska občina.

Za modro rakovico je sicer značilna modra barva telesa in dva velika bočna trna na obeh straneh oklepa. V dolžino lahko doseže do 23 centimetrov, zanjo pa je značilna tudi izrazita spolna dvoličnost, ki se kaže v modrih kleščah pri samcih in oranžnih pri samicah.

Velja za vsejedo vrsto, ki se hrani z rastlinskimi deli ter živalmi, ki živijo na morskem dnu, in celo mrhovino. Doslej so bile opažene predvsem v plitvih obalnih predelih severnega Jadrana, kjer so razmere za življenje zelo spremenljive, kar pa modri rakovici ne povzroča težav, saj velja za izjemno prilagodljivo.