Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež

Zakon naj bi imel po besedah Katje Knez Steinbuch z Inštituta Vita Bona pretežno podporo koalicijskih strank, predvsem Gibanja Svobode in Socialnih demokratov, vendar pa ostaja odprto vprašanje, ali ga bo podprla tudi Levica. Odločitev te stranke bo imela pomembno politično težo, saj bo pokazala, ali bo podprla krepitev javnega zdravstva in širši dostop do psihoterapije za vse prebivalce.

Prvič do poklicnega psihoterapevta v javnem sistemu

Ena ključnih novosti zakona je vključitev psihoterapevtskih storitev v javno mrežo. To pomeni, da bi bila pomoč dostopna tudi brezplačno, preko obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne več le na zasebnem trgu. Prvič bi tako do poklicnih psihoterapevtov lahko dostopali tisti, ki si psihoterapije na trgu do zdaj niso mogli plačati. Doslej so dolgotrajne psihoterapije večinoma plačevali tisti, ki so si to lahko privoščili, kar je ustvarjalo izrazito neenakost pri dostopu do duševnozdravstvene pomoči. Zakon naj bi to prelomno spremenil. Po sprejetju bi lahko ljudje v stiski to pomoč poiskali tudi v javnih ustanovah, pri licenciranih psihoterapevtih, brez dodatnih stroškov.

Predlogu, ki bi poskrbel za ljudi in pregnal neenakost, je ves čas naklonjena psihoterapevtska stroka, druge stroke iz področja duševnega zdravja, predvsem klinični psihologi, pa predlogu nasprotujejo, kljub temu da bodo končno dobili pri svojem delu dodatno pomoč in v skupinah strokovnjakov lažje pomagali ljudem.

Večja varnost za ljudi in prvič nadzor nad vso stroko

Zakon predvideva tudi vzpostavitev registra licenciranih psihoterapevtov, ki bodo morali izpolnjevati stroge pogoje izobrazbe, strokovnega usposabljanja in nadzora. Uporabniki bodo prvič lahko preverili, kdo ima uradno licenco za opravljanje psihoterapevtske dejavnosti. Do zdaj se namreč ni vedelo niti znotraj zdravstva, kdo sploh je psihoterapevt, saj registri niso niti obstajali. Prav tako bodo dobili prvič vsi strokovnjaki organ nadzora, psihoterapevtsko zbornico, ki bo podeljevala licence, ustvarjala registre, nudila psihoterapevtom podporo in skrbela za njihov nadzor in zaščito pacientov. Poleg tega zakon uvaja jasne mehanizme odgovornosti: v primeru kršitev ali strokovnih napak bodo uporabniki lahko prijavili terapevta zbornici, ki bo izvajala nadzor in ukrepala v primeru kršitev. Na ta način bodo psihoterapevti prvič sprejemali odgovornost za psihoterapevtske proces, ki bodo tako postajali prvič varni za vse uporabnike. Preko nadzora in opore psihoterapevtom se bo močno okrepila varnost pacientov in večja transparentnost stroke.

Krajše čakalne dobe in hitrejša pomoč

Eden največjih izzivov slovenskega zdravstvenega sistema so predolge čakalne vrste na področju duševnega zdravja, ki so lahko za marsikoga življenjsko usodne. Psihoterapevti v javnem sistemu naj bi pomembno razbremenili pedopsihiatre, psihiatre in klinične psihologe, saj bodo lahko prevzeli velik del zgodnjih intervencij. To pomeni, da bo pomoč dostopna prej, s čimer se bo preprečevalo stopnjevanje akutnih težav in zmanjšalo pritisk na specialiste ter urgence.

Zakon odpira vrata tudi večji vključitvi psihoterapije v socialnovarstvene ustanove in druge javne sisteme, kjer so psihične stiske pogosto spregledane ali potisnjene na rob.

Medijski pritiski in odpor kliničnih psihologov

Kljub široki strokovni podpori pa zakon ni naletel na odobravanje vseh cehovskih skupin. Najglasnejši kritiki prihajajo iz vrst kliničnih psihologov, ki opozarjajo na domnevno 'nejasne standarde' in 'neupoštevanost stroke'. Ob tem je v zadnjih tednih mogoče zaznati tudi enostranske medijske objave, ki zakon prikazujejo kot grožnjo obstoječemu sistemu, pogosto brez uravnoteženega prikaza dejstev.

Psihoterapevtska stroka na drugi strani opozarja, da gre predvsem za odpor cehovskih interesov in zaščito farmacevtskih in zdravniških privilegijev: dosedanji sistem je bil v veliki meri v rokah omejenih strok, kar je psihoterapijo naredilo nedosegljivo za številne ljudi. Novi zakon ta cehovski monopol razbija in odpira vrata širši mreži pomoči.

Politična odločitev, ki bo vplivala na življenja ljudi

Če bo zakon oktobra potrjen v drugi obravnavi, bo pomenil enega večjih korakov v krepitvi področja duševnega zdravja po osamosvojitvi. Po dolgih letih bo psihoterapija postala pravica in ne privilegij, dostopna vsakomur, ne glede na finančne zmožnosti.

Gibanje Svoboda je s podporo koalicijskih strank, pri čemer se omenja predvsem Socialne demokrate, kljub pritiskom in nasprotovanju določenih cehov jasno nakazala, da bo zakon podprla. Če bi Levica pri tem odstopila, bi to po mnenju mnogih pomenilo odpoved priložnosti za enakopravnejši in bolj dostopen sistem pomoči za več deset tisoč ljudi v stiski. 

Duševno zdravje ni luksuz. Je temelj dostojanstva in kakovosti življenja. "Ta zakon prinaša večjo dostopnost, varnost in kakovost," poudarjajo tudi na ministrstvu za zdravje.