"Če se vsi strinjamo, da je Ukrajina naša prva obrambna linija, potem moramo povečati vojaško podporo Ukrajini," je dejala predsednica komisije ob prihodu na neformalni vrh EU, v ospredju katerega sta krepitev obrambnih zmogljivosti unije in njena nadaljnja podpora Ukrajini.

"To je razlog, zakaj danes Ukrajini namenjamo štiri milijarde evrov. Od tega bosta dve milijardi evrov vloženi v brezpilotne letalnike," je dodala. Obenem se je zavzela za povečanje pritiska na Rusijo.

Finančna podpora je del pobude za posojila skupine sedmih najrazvitejših držav G7, ki do leta 2027 predvideva izplačila v skupni višini približno 45 milijard evrov. EU od tega zneska zagotavlja 18,1 milijarde evrov. Z novim izplačilom je bilo od začetka leta izplačanih 14 milijard evrov, so navedli v Bruslju.

Evropska komisija je minuli teden državam članicam EU tudi predstavila izhodišča za novo posojilo Ukrajini v višini 140 milijard evrov, ki bi ga financirali z ruskim premoženjem, zamrznjenim v okviru zahodnih sankcij proti Rusiji. Novo posojilo bi Ukrajina vrnila šele, ko bi ji Rusija poplačala vojno škodo.

Več voditeljev držav članic EU je pred srečanjem pozdravilo predlog komisije, od katere danes pričakujejo več podrobnosti v zvezi s tem. Nekatere člancie so sicer še vedno zadržane glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.

"Ne zasegamo premoženja," je zatrdila von der Leyen. "Ukrajina mora to posojilo odplačati, če Rusija plača odškodnino" za povzročeno škodo zaradi vojne, je pojasnila.