"Čeprav je do obiranja oljk še nekaj mesecev, smo v oljčnikih že opazili več posebnosti, ki jih povezujemo z letošnjimi vremenskimi razmerami," je navedla Podgornik.

Oljkarje so v času razvoja semena in olesenitve koščice oljk presenetile visoke temperature, ki so drevesa prizadele ob sočasnem izrazitem vodnem stresu zaradi pomanjkanja padavin. Oljke so v tej občutljivi razvojni fazi del plodov odvrgle, kar je povzročilo pomembno zmanjšanje pridelka.

Kot je potrdil oljkar Igor Novak s kmetije Školarice, pričakujejo manjšo letino. Opažajo, da je odpadanje plodov močno prisotno, a se nekoliko razlikuje glede na sorto. Po njegovi oceni plodovi najbolj odpadajo sortam, ki so cvetele zgodaj.

"Danes se začenja nov vročinski val, ki bo še pripomogel k slabšanju letine," je prepričan Novak. Od začetka maja dalje sicer namakajo enega izmed svojih dveh ločenih oljčnikov, kar izboljšuje kondicijo dreves. Namakanje, ki jim predstavlja velik finančni zalogaj, je na zahtevnejših terenih težje izvedljivo.

Kmetija Školarice obstoječih oljčnikov ne namerava širiti, v primeru sajenja novih dreves pa bi razmislili o izboru sort, prilagojenih vročini, je dejal Novak. Kot je še izpostavil, vse pomembnejša postaja tudi lega dreves, saj oljčniki s severno lego bistveno manj trpijo ob suši.

V preteklih letih so izrazit vodni stres praviloma zaznavali pozneje v poletju. "Prav ta časovni premik je ena ključnih posebnosti letošnje rastne sezone, saj je stres sovpadel z razvojem semena in koščice," je opozorila Podgornik.

Oljkarstvo se lahko na spremenjene podnebne razmere prilagaja z izboljšanjem in zastiranjem tal, povečanjem vsebnosti organske snovi, pravočasnim namakanjem in spremljanja vodnega stanja dreves. Ob tem na Inštitutu za oljkarstvo opažajo tudi potrebo po izboru novih sort, odpornejših na nove podnebne razmere.

"Če smo v preteklosti pri uvajanju novih sort največ pozornosti namenjali odpornosti proti zimskemu mrazu in pozebi, bodo v prihodnje vse pomembnejše lastnosti, povezane z odpornostjo na dolgotrajno sušo, vročinske valove in visoke temperature," je zapisala Podgornik. Sposobnost prilagajanja na nove podnebne razmere v slovenski Istri bo tako eden ključnih dejavnikov uspešnega oljkarstva.

Vremenski stres sam po sebi sicer pogosto ni neposreden povzročitelj odpadanja plodov, a lahko pomembno oslabi obrambno sposobnost drevesa in omogoči razvoj latentnih okužb z oportunističnimi glivami. Te so sicer v rastlini lahko prisotne brez vidnih bolezenskih znakov.

Inštitut kmetom priporoča predvsem ukrepe, kot je ustrezno namakanje. "Vitalna in dobro preskrbljena oljka se namreč bistveno uspešneje upira tako sušnemu stresu kot tudi razvoju bolezni," poudarja Podgornik.

Poleg težav zaradi suše sicer na posameznih območjih na oljkah letos zaznavajo tudi poškodbe zaradi marmorirane smrdljivke, opozarjajo na inštitutu. Ta škodljivec lahko s sesanjem poškoduje plodove in semena med razvojem.