V odloku, objavljenem na uradni spletni strani predsednika, je zapisano pozivno sporočilo: "Podprite predlog ukrajinskega ministrstva za zunanje zadeve o umiku Ukrajine iz Konvencije o prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in prenosa protipehotnih min ter o njihovem uničenju, sprejete 18. septembra 1997."

Ukrajina je konvencijo ratificirala leta 2005, s čimer si je prepovedala uporabo protipehotnih min. Zdaj si prizadeva to prepoved odpraviti, saj se že vrsto let sooča z rusko agresijo, v kateri Rusija množično uporablja mine proti ukrajinskim vojakom in civilistom.

Ta odločitev pomeni pomemben strateški premik, ki ga je spodbudila vojna z Rusijo. Rusija namreč ni podpisnica konvencije in mine uporablja obsežno ter brez kakršnih koli omejitev. Zaradi takšnih razmer nastaja neenako in nepošteno bojišče, v katerem Ukrajina meni, da ji je neupravičeno onemogočena učinkovita obramba, piše Reuters.

Ukrajinski poslanec Roman Kostenko, sekretar parlamentarnega odbora za nacionalno varnost, obrambo in obveščevalne zadeve, je podporo odločitvi izrazil tudi na družbenih omrežjih. Po njegovih besedah gre za nujen korak, ki ga razmere na bojišču zahtevajo že dolgo. Izpostavil je, da Rusija sistematično uporablja mine proti ukrajinskim vojakom in civilistom, medtem ko je Ukrajina zavezana omejitvam, ki jih njen nasprotnik ne upošteva. Po njegovem mnenju mora parlament zdaj z zakonodajno odločitvijo Ukrajini vrniti pravico do učinkovite obrambe svojega ozemlja. Dodal je, da je za uraden izstop iz konvencije nujna še parlamentarna potrditev, a ni navedel, kdaj naj bi parlament o tem razpravljal.

Po poročanju Guardiana se odločitev Ukrajine ujema s podobnimi potezami nekaterih sosednjih držav, kot so Poljska, Finska, Litva, Latvija in Estonija, ki so prav tako začele postopke za izstop iz konvencije zaradi naraščajočih varnostnih groženj. Te odločitve so naletele na ostre kritike človekoljubnih organizacij, ki opozarjajo na dolgoročno nevarnost min – saj te pogosto povzročajo smrt ali hude poškodbe še dolgo po koncu spopadov.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo meni, da je bila Ottawska konvencija v trenutnih razmerah do Ukrajine nepravična, saj ji je omejevala pravico do učinkovite samoobrambe. Po njihovem prepričanju je ruska agresija, ki traja že od leta 2014 in se je po letu 2022 še zaostrila, ustvarila povsem neenake pogoje na bojišču.

BBC News odločitvi dodaja širši kontekst z informacijami o enem največjih ruskih zračnih napadov na Ukrajino v zadnjih treh letih. Rusija je v enem samem dnevu izstrelila 477 brezpilotnih letalnikov in 60 raket, kar je okrepilo občutek nujnosti po spremembi obrambne strategije. Po oceni BBC-ja se zdi, da odločitev o izstopu iz konvencije neposredno sovpada s stopnjevanjem groženj. Vendar bo imela ta odločitev pravni učinek šele po parlamentarni potrditvi in uradnem obvestilu Organizaciji združenih narodov, kar bi lahko trajalo več mesecev.