"Večina dela na terenu se trenutno še izvaja, zahtevke za povračilo sredstev bodo upravičenci oddali do 30. junija 2025. Trenutno je bilo upravičencem izplačanih 439.464,09 evra," pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu. Za lažje razumevanje, vlagatelj se prijavi na javni razpis in z odločbo se mu odobrijo sredstva. Ko izvede dela na terenu, na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja pošlje zahtevek za izplačilo, nato prejme sredstva na svoj račun.

Upravičenci so Agrarna skupnost Gradišče v znesku 28.497,37 evra, Agrarna skupnost Jakovce, Tabor in Veliko Polje 57.421,80 evra, Agrarna skupnost Križ-Filipčje Brdo 55.596,61 evra, Agrarna skupnost Merče in Plešivica 13.419,23 evra, Agrarna skupnost Vrhpolje 16.162,20 evra, Občina Ilirska Bistrica 20.812,31 evra, Občina Sežana 139.953,97 evra in Slovenski državni gozdovi (SIDG) 107.600,60 evra.

Polnilno mesto na Letališču Gaberk v Divači.

Sežanski občini so odobrili 799.683 evra za izgradnjo 31,7 kilometra protipožarnih poti, za rekonstrukcijo 720 metrov poti, ureditev dvanajstih hidrantov in gradnjo pristajališča za helikopterje.

Komenski občini so odobrili 294.341 evra sredstev za izgradnjo 800 metrov protipožarnih poti, za protipožarno vzdrževanje 56,2 kilometra poti, ureditev desetih hidrantov in treh pristajališč za helikopterje.

Divaški občini so odobrili 120.830 evra za izgradnjo 3,7 kilometra protipožarnih poti, za 27,6 kilometra protipožarnega vzdrževanja poti in postavitev dveh hidrantov.

Občini Hrpelje-Kozina so odobrili 333.516 evra za izgradnjo 11,1 kilometra protipožarnih poti, za protipožarno vzdrževanje 67,1 kilometra poti in ureditev petih hidrantov.

Polnilno mesto v Sežani.

"Skupaj smo odobrili vloge za 2,4 milijona evrov. Skupno se bo izvedla gradnja 4,7 kilometra protipožarnih gozdnih cest, gradnja 67,09 kilometra protipožarnih poti, 16 kilometrov rekonstrukcij protipožarnih poti, 401 kilometer protipožarnega vzdrževanja protipožarnih poti, gradnja 5,2 kilometra protipožarnih stez, ureditev štirih izvenletaliških pristajališč za helikopterje, ureditev kala in ureditev 40 hidratov," navajajo na ministrstvu.

Do sedaj so sežanski občini izplačali 341.688 evra za izgradnjo 10,7 kilometra protipožarnih poti in ureditev osmih hidrantov. Divaški občini so izplačali 11.891 evra za izgradnjo 770 metrov protipožarnih poti. Občini Hrpelje-Kozina so izplačali 44.659 evra za izgradnjo 2,7 kilometra protipožarnih poti.

Predvidena je izgradnja 40 hidrantov, dvanajst v Sežani, deset v Komnu, pet v Občini Hrpelje-Kozina in dva v Divači. "Dela na terenu še niso zaključena," odgovarjajo na ministrstvu. Poleg tega je predvidena izgradnja treh pristajališč za helikopterje v komenski občini in enega v Sežani.

Na kmetijskem ministrstvu poudarjajo, da izvajajo ukrep za preprečevanje zaraščanja, "a je ključna ovira pomanjkanje interesa". Do sedaj je bilo izdanih 500 odločb o pravici do sredstev za 500 hektarjev kmetijskih zemljišč v zaraščanju. Trenutno je odprt drugi javni razpis, s katerim je ministrstvo razpisalo milijon evrov. "Javni razpis je odprtega tipa, to pomeni, da se sredstva dodelujejo do porabe sredstev in trenutno je na voljo nekaj več kot pol milijona evrov finančne podpore. Nepovratna finančna podpora znaša 5.000 evrov/ha očiščene površine. Sredstva se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije, zbrana iz naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti."

Ukrep se ne izvaja samo na Krasu, ampak po celotni Sloveniji in do podpore so upravičeni vsi, "ki izpolnjujejo pogoje, zemljišča pa morajo biti v prostorskih aktih opredeljena kot kmetijska po namenski rabi ter v naravi zaraščena ali porasla z drevesi in grmičevjem". Po požaru na Krasu leta 2022 je ministrstvo v ukrepu določilo izjemo, ki velja samo za območje požarišča, kar pomeni, da so do podpore upravičena tudi tista kmetijska zemljišča, ki so bila ob začetku požara zaraščena, ne glede na dejansko rabo danes.

"Če na terenu ni zadostnega interesa, ministrstvo posledično ne more dodeliti sredstev. Pomanjkanje interesa za prijavo na javne razpise je na nekaterih območjih, vključno s Krasom, posledica opuščanja kmetijske dejavnosti zaradi odseljevanja mladega prebivalstva, siromašenja delovnega potenciala ter ostalih dejavnikov, med drugim tudi neugodna lastniška struktura," še izpostavljajo na ministrstvu.

Trenutno je v Sloveniji v kategorijo kmetijskih zemljišč v zaaraščanju uvrščenih približno 22.000 hektarjev površin in najbolj izstopa območje celotne Obalno-Kraške regije ter območje Haloz. Občine, v katerih delež površine kmetijskih zemljišč v zaraščanju izstopa so: Zavrč, Podlehnik, Cirkulane, Miren-Kostanjevica, Izola, Velika Polana, Koper in Hrpelje-Kozina.