V interesni skupini lokalnih interesov so v predlogu za veto izpostavili predvsem posledice predvidene ukinitve fleksibilnega normativa, po katerem od septembra 2030 občine ne bodo mogle več povečati števila otrok v posameznem oddelku za dva, kot to lahko storijo zdaj. Kot je tudi na današnji seji državnega sveta poudaril vodja interesne skupine Milan Ozimič takšna ureditev pomeni neposreden poseg v avtonomijo lokalne samouprave in njeno ustavno zagotovljeno vlogo nosilke organizacije in financiranja predšolske vzgoje.

Fleksibilni normativ, ki se uporablja od leta 2003, je bil po njegovih besedah ključen instrument uresničevanja te avtonomije in prilagodljivega odzivanja na lokalne potrebe. "Občine morajo imeti možnost, da ob upoštevanju dejanskih prostorskih zmogljivosti, kadrovskih možnosti in demografskih značilnosti samostojno odločajo o organizaciji vrtcev, saj le tako lahko zagotavljajo dostopnost in kakovost storitve v svojem okolju," je poudaril Ozimič.

Med posledicami ukinitve fleksibilnega normativa je izpostavil tudi podražitev vrtcev. Prav tako bodo občine prisiljene vlagati v nove prostorske zmogljivosti in dodatno zaposlovati strokovne delavce, ki jih že zdaj primanjkuje. Poudaril je, da se demografski trend zmanjševanja števila prebivalcev po posameznih občinah ne bo odražal enakomerno. "Medtem ko bodo nekatere občine primorane zapirati oddelke in se soočati s presežki kadra, bodo druge še vedno v stiski s prostori in pomanjkanjem vzgojiteljskega kadra," je dejal.

Prav tako novela po Ozimičevih besedah ne upošteva opozoril občin glede ureditve financiranja zasebnih vrtcev. Pobudniki veta se pridružujejo stališču občin, da je dolgoročna rešitev na področju predšolske vzgoje mogoča le, če država prevzame svoj del odgovornosti in zagotovi zadostna sredstva, je dejal.

Večina svetnikov je v razpravi izrazila nasprotovanje ukinitvi fleksibilnega normativa. Menijo, da bo v tistih občinah, kjer število otrok upada, fleksibilni normativ sam po sebi ugasnil, še vedno pa bo prišel v poštev v tistih občinah, kjer imajo velik prirast števila prebivalcev. Svetnika Dušan Strnad in Miloš Pohole sta tako med drugim opozorila, da bodo v primeru ukinitve fleksibilnega normativa otroci v nekaterih občinah ostali brez mesta v vrtcu.

Državni svetnik Branimir Štrukelj pa je vetu nasprotoval. Poudaril je, da fleksibilni normativ ni bil uveden zaradi avtonomije občin, ampak zaradi takrat velikega števila otrok, za katere v vrtcih ni bilo prostora, danes pa tega razloga ni več, saj da občine ukinjajo vrtčevske oddelke. Izpostavil je, da denimo ljubljanska občina "skrbno pazi, da ima vedno preveč otrok", ker sproti zapira oddelke.

Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič pa je na seji izpostavila, da normativ glede števila otrok v vrtčevskih oddelkih temelji na strokovnih odločitvah in da je bila možnost fleksibilnega normativa mišljena kot izjema in kot začasen ukrep, danes pa velja v 67 odstotkih vrtčevskih oddelkov.

Po njenih besedah se družba spreminja in z njo tudi vrtci, v katerih je danes 10 odstotkov otrok tujcev, vedno večje število otrok s posebnimi potrebami in drugih otrok, ki potrebujejo več pozornosti. Navedla je, da je trenutno v vrtcih vključenih nekaj več kot 83.000 otrok, kar je več kot 1100 manj kot lani, v slovenskih vrtcih pa je prostora za 91.200 otrok. Čez pet let, ko bo ukinitev fleksibilnega normativa začela veljati, pa bo glede na projekcije v vrtcih 76.500 otrok, kar pomeni, da bo ob ukinitvi fleksibilnega normativa prostih 14.700 mest v vrtcih oziroma bo praznih 648 igralnic, je pojasnila.

Obenem je dejala, da novela občinam daje več avtonomije, in sicer bodo imele občine po novem možnost odločati glede financiranja nekaterih zasebnih vrtcev, če bo imela dovolj prostora v javnih vrtcih.

Po izglasovanem vetu državnega sveta mora DZ vnovič odločati o noveli zakona, za potrditev bo tokrat potrebnih 46 poslanskih glasov. DZ je novelo zakon o vrtcih v ponedeljek podprl s 45 glasovi za in 30 proti. Novela ob ukinitvi fleksibilnega normativa v vrtcih spreminja tudi financiranje zasebnih vrtcev, prinaša ukrepe za spodbujanje vključenosti romskih otrok v vrtce ter na novo določa delovanje vrtcev ob naravnih nesrečah ali drugih izrednih razmerah.