Koper je postal dojenju naklonjeno mesto, izolska porodnišnica do novorojenčkov prijazna porodnišnica in Zdravstveni dom (ZD) Koper dojenju prijazna ustanova. Nazive je podelil odbor za spodbujanje dojenja pri Slovenski fundaciji Unicef. "Naziv pomeni, da gre za zdravstveni dom, pediatrično ambulanto ali drugo zdravstveno ustanovo, ki aktivno spodbuja, podpira in omogoča dojenje," pojasnjujeta babica in mednarodno pooblaščena svetovalka za laktacijo Taja Kobal, ter diplomirana medicinska sestra Tanja Hrvatin iz ZD Koper.

"Če si mama želi dojiti, jo osebje spodbuja, da do šestega meseca doji izključno brez dodatkov, razen če za to obstajajo medicinski razlogi, nikakor pa se mater ne sili v dojenje," pojasnjujeta Kobalova in Hrvatinova. V dojenju prijaznih ustanovah ni oglaševanja nadomestkov za materino mleko. Prav tako so na vseh oddelkih izobešena pisna pravila o spodbujanju in vzdrževanju dojenja v ustanovi. "Če zaposleni ne zna svetovati, usmeri družino, kam naj se obrne po pomoč. Predvsem je pomembno, da mama in otrok čutita sprejetost, razumevanje, brez pritiskov in obsojanj."

Taja Kobal in Tanja Hrvatin

Ustanove, ki se potegujejo za pridobitev naziva, oceni Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD), "v kateri je ekipa strokovnjakov s področja zdravstva, ki že 29 let deluje pod okriljem Slovenske fundacije Unicef". "Izkazalo se je, da je število izključno dojenih otrok po prihodu iz porodnišnic začelo upadati, zato je bilo potrebno nadaljevati podporno okolje tudi v domačem okolju, v otroških posvetovalnicah, v dispanzerjih za žene, v šolah za starše."

Prva ustanova v Sloveniji, ki je pridobila naziv, je bil ZD Maribor, leta 2007. Leta 2011 je naziv dobil otroški oddelek Splošne bolnišnice (SB) Celje, leta 2015 SB Novo mesto, leta 2018 ZD Tolmin in SB Slovenj Gradec, leta 2023 še ZD Slovenj Gradec, lani ZD Novo mesto, junija letos ZD Koper in prejšnji mesec še ZD Ravne na Koroškem.

"Največja sprememba ob pridobitvi naziva je, da se širi glas o pomenu dojenja z izobraževanjem naših delavcev in širšega okolja. Pomembno je tudi zavedanje o subtilnem oglaševanju nadomestkov materinega mleka, ki se pojavlja v našem okolju, kot je recimo že majhna slika logotipa proizvajalca v kotu sicer enkratnega plakata," pravita babica in medicinska sestra.

Unicef priporoča izključno dojenje prvih šest mesecev, nato dojenje ob dopolnilni prehrani do vsaj drugega leta otrokove starosti. Izključno dojenje pomeni, da dojenček uživa samo materino mleko in nobene druge tekočine ali čvrste hrane. V Sloveniji velika večina žensk želi dojiti in tudi zapusti porodnišnico kot doječa mater. Več kot polovica jih doji tudi šest mesecev in več. "Mi si seveda želimo, da bi bilo doječih mater več in to lahko dosežemo samo z ustrezno podporo doječega para s strani zdravstvenega osebja, družine, skupnosti in družbe v celoti," dodajata.

V 20. stoletju se je dojenje počasi opuščalo, zaradi industrializacije in zaposlovanja žensk, pa tudi zaradi pospešene proizvodnje in promocije nadomestkov materinega mleka. Leta 1981 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) z namenom zamejitve uporabe nadomestkov materinega mleka sprejela mednarodni kodeks o trženju nadomestkov materinega mleka. Od takrat je dojenje spet priznano kot najboljša prehrana za otroka in število dojenih otrok je ponovno začelo rasti. "Danes vemo, da ima dojenje dokazano koristne vplive na zdravje dojenčka, ki segajo v odraslost. Dojenje tudi pozitivno vpliva na otrokov duševni razvoj, koristno je tudi za zdravje mater. Matere se večinoma odločajo za mlečne formule zaradi strahu, da otrok ne uspeva. Ta strah pogosto izvira iz nerazumevanja normalnega poteka dojenja."

Strokovnjakinji pa svarita pred iskanjem informacij na družbenih omrežjih, "ki so hitro dostopne, a žal niso preverjene. Seveda je veliko teh informacij uporabnih, a nekatere so lahko tudi škodljive. V iskanju pomoči je vedno najbolj smiselno poiskati zapise, ki so jih pripravili strokovnjaki na področju dojenja".

ZD Koper je v okviru projekta dobil sobo za dojenje, "pridobitev naziva ni končni cilj, ampak začetek stalnega izboljševanja in ohranjanja visokih standardov podpore dojenju. Pomembno je nadaljnje izobraževanje in usposabljanje osebja, sodelovanje s skupnostjo, spremljanje podatkov in stalne izboljšave".

"Ključno je, da se ne širijo pomanjkljive ali napačne informacije o dojenju. Potrebno je tudi sprejemanje dojenja v javnih prostorih. Ne želimo si, da bi se matere zaradi sramu ali obsojanja dojenja v javnosti skrivale doma. Potrebna bi bila tudi širša mreža intimnih kotičkov za dojenje v javnih prostorih za tiste doječe se pare, ki potrebujejo več intime ali miru pri dojenju," zaključujeta strokovnjakinji, ključni so tudi delodajalci in vzgojno izobraževalni zavodi ter njihovo razumevanje potreb doječe matere in dojenega otroka.