Pri načrtovanju nove baze so primerjali meteorološke razmere v Ajdovščini ter na drugih obravnavanih lokacijah – v Postojni, Divači, na Nanosu in v Tolminu. Po navedbah občine se je Ajdovščina v tej primerjavi izkazala kot meteorološko najugodnejša oziroma kot lokacija, kjer naj bi bila baza zaradi vremenskih razmer najmanj časa neoperativna.

Analiza kaže, da veter na območju ajdovskega letališča v povprečju 15 dni na leto preseže 30 vozlov oziroma približno 56 kilometrov na uro. Takšna hitrost predstavlja omejitev za delovanje predvidenega helikopterja.

To pa po pojasnilih občine ne pomeni, da helikopter vseh 15 dni ne bi mogel leteti. Močan veter lahko posamezen dan traja le nekaj ur. Po operativni oceni iz akcijskega načrta bi bila zato baza zaradi burje neoperativna ali delno operativna v povprečju približno osem dni na leto.

Na Brniku precej več dni z meglo

Pri presoji lokacije so poleg burje upoštevali tudi meglo. Prav pri tem dejavniku naj bi imela Ajdovščina pomembno prednost.

Po podatkih za zadnjih sedem let je bilo na Brniku povprečno 79 dni z meglo na leto, v Mariboru 34, na območju Ajdovščine pa 7,5 dneva. Za Ajdovščino so sicer uporabljeni podatki meteorološke postaje v Biljah, zato na občini ocenjujejo, da bi bilo dejansko število dni z meglo neposredno na območju ajdovskega letališča lahko še nekoliko nižje.

Tudi pri teh številkah ne gre za dneve, ko bi bilo letenje nujno onemogočeno ves dan. Podatek pomeni, da je bila megla tisti dan zaznana, ne pove pa, koliko časa je trajala.

Skupno okoli 15,5 dneva z možnimi vremenskimi omejitvami

Akcijski načrt tako po navedbah občine predvideva povprečno približno osem dni na leto, ko bi na operativnost baze lahko vplivala burja, in še okoli 7,5 dneva zaradi megle. Skupaj gre za približno 15,5 dneva na leto, ko bi vremenske razmere lahko v določenem delu dneva vplivale na delovanje baze.

Za primerjavo občina izpostavlja Brnik, kjer je bilo v povprečju 79 dni z zaznano meglo na leto, ter Maribor s 34 dnevi. Pri tem gre za različne meteorološke dejavnike in podatke o dnevih z zaznanim pojavom, zato številke same po sebi ne pomenijo enakega števila popolnoma neoperativnih dni.

Pomemben del načrtovanega sistema HNMP je tudi povezovanje baz. Slovenija načrtuje mrežo treh oziroma štirih baz, ki naj bi se med seboj dopolnjevale. Če bi bila ena zaradi vremena začasno neoperativna, bi lahko del njenega območja prevzel helikopter iz druge baze.

Tako bi lahko po pojasnilih občine Ajdovščina ob neoperativnosti Brnika prevzela del njegovega območja, v času neugodnih razmer v Vipavski dolini pa bi območje Ajdovščine lahko pokrival helikopter iz druge operativne baze.