"S takšno predvolilno obljubo in javno objavo v medijih ste v vlogi skrbnika socialnega dialoga tega ponovno in v celoti zaobšli, prav tako pa tudi posvetovanje s socialnimi partnerji, ki vam ga nalaga zakon o minimalni plači," so v skupnem pismu zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Kot so navedli, bi najprej pričakovali predstavitev predloga na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ki je bil tudi skladno z direktivo o minimalnih plačah potrjen kot posvetovalni organ za izvajanje direktive in usklajevanje minimalne plače. "Dodatno bi moral vaš predlog temeljiti na vseh ovrednotenih kriterijih, kot jih določa zakon o minimalni plači, ter na podrobni predstavitvi izračuna nove višine minimalnih življenjskih stroškov," so dodali.

Glede na podatke ministrstva, ki kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa za 18,9 odstotka, je bila minimalna plača v tem obdobju že realno usklajena, so poudarili. "Nadaljnji skokovit dvig tako ni utemeljen z gibanjem minimalnih življenjskih stroškov, saj so ga dosedanje uskladitve minimalne plače že ujele," so prepričani.

V delodajalskih vrstah so pričakovali uskladitev minimalne plače v okvirih inflacije, to je med 2,5 in 3,0 odstotka, so pojasnili. "Predlagan dvig, ki pomeni 16,4-odstotno povečanje bruto minimalne plače, pa pomeni ponoven administrativni in močno stroškovno obremenjujoč poseg, ki presega zmožnosti podjetij, ki so bila skoraj v istem času obremenjena še z nepričakovanim zimskim regresom," so posvarili. Dodali so, da produktivnost dela ne sledi rasti plač.

Znova so se dotaknili tudi skupne davčne in prispevne obremenitve dela v obdobju 2023-2026, ki da se je povečala za 3,2 odstotne točke. "Prav zaposleni z minimalno plačo so bili med najbolj prizadetimi, saj so v tem obdobju zaradi davkov in prispevkov, vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo, izgubili približno 2100 evrov neto v treh letih," so izpostavili. "Reševanje tega problema z dodatnim bremenom za podjetja, ki že težko poslujejo, ni vzdržno," so podčrtali.

"Spodaj podpisane delodajalske organizacije zato pričakujemo, da boste predlog nemudoma umaknili, spoštovali postopke posvetovanja s socialnimi partnerji, ki so določeni v zakonu o minimalni plači, predložili ustrezne analize in nenazadnje kot vladni skrbnik socialnega dialoga spoštovali osnovna načela tripartitnega socialnega dialoga," je mogoče brati v pismu.

Delodajalci so napovedali še, da bodo na januarskem posvetu socialnih partnerjev zagovarjali uskladitev minimalne plače z inflacijo, kot je bila to praksa v preteklih letih, ob tem pa "tak socialni dialog, ki bo upošteval stališča vse partnerjev, predvsem pa tudi realne zmožnosti gospodarstva, ki že dalj časa izgublja svojo konkurenčnost".

Minister Mesec je v četrtek sporočil, da bo koaliciji in socialnim partnerjem predlagal občutno zvišanje minimalne plače za leto 2026, in sicer tako, da bi za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, predvideva pa tudi umestitev minimalne plače nad prag tveganja revščine, ki je bil nazadnje ocenjen pri 981 evrov mesečno.